Počasi je vame začela lesti tesnoba. Čutil sem, da postaja vse hujša in hujša. Stiskalo me je v prsih. Komaj sem dihal. Začel sem se tresti. Moje telo je nenadzorovano počelo, kar je hotelo. Nisem mogel več jasno razmišljati. Tesnoba bi me lahko pokončala.

Sedel sem zvit na kavču, popolnoma nemočen. Nisem imel nadzora nad svojim telesom in čustvi. Kako naj se spopadem s tem? Kaj naj naredim? Izgubil bom razum. Odločil sem se, da vzamem tableto za nujne primere. Moja terapevtka mi je povedala: “Tesnoba vas ne bo ubila.” Me res ne bo? Bolje, da vzamem tableto, temu bolj zaupam.

Potem sem se neki konec tedna zavestno odločil, da se bom odpovedal zdravilom. Pred tem sem sestavil svojo oporoko. Bil sem pripravljen umreti. Bilo me je strah. Bal sem se tesnobe in tega, da me bo uničila, zato sem se popolnoma prepustil Božjim rokam.

V moji glavi so odzvanjale terapevtkine besede: “Tesnoba vas ne bo ubila.” Ležal sem na postelji. Tesnoba je spet prišla; postajala je vse močnejša, skoraj neznosna, stiskala me je, hotela me je uničiti. Razširil sem roke: “V svoji stiski sem klical Gospoda.” Po tem, ko se mi je zdelo, da je minila cela večnost, je tesnoba končno izginila. Najprej zelo počasi, nato pa vse jasneje in hitreje.

Zdaj tesnobe ni več! “Gospod me je uslišal in me osvobodil.” Strah me ne obvladuje več. Kristus je zmagal! Tesnoba se ne bo nikoli več vrnila z enako močjo. Za vedno je izginila.

Moja terapevtka mi je pomagala, da sem se zavestno izročil v Božje roke in se popolnoma zanesel nanj. “Tesnoba vas ne bo ubila,” je ponavljala. Doživel sem novo, globljo izkušnjo. Od takrat je moje življenje dobilo novo kakovost in drugačno razsežnost. To je življenje brez tesnobe. Povsem jasno sem izkusil: “Gospod je z menoj, ne bojim se.”

Roland Nickel

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022