Včasih se v našem življenju stvari ne odvijajo tako, kot bi si želeli. Nekateri kristjani mislijo, da bi morali biti vedno dobre volje. Navsezadnje smo Božji otroci in bi morali biti hvaležni za vse, kar nam daje, kajne? To vprašanje sem si zastavila prejšnje leto. Nič ni šlo tako, kot sem si predstavljala. Bila sem razočarana nad seboj in Bogom. Podobno kot Job sem začela dvomiti in se spraševala, ali smem ponoviti njegove besede.

Job je obtožil Boga in Bog mu je dal odgovore. S svojimi obtožbami ni grešil proti Bogu. Še več, Bog mu je po številnih obtožbah in pogovorih dal celo dvojni blagoslov. “Gospod pa je poslej Joba blagoslavljal še bolj ko prej” (Job 42,12).

Kaj se lahko iz te zgodbe naučimo za svoje življenje? Kaj vam pomaga, ko ste tako potrti, da ne vidite poti naprej?

Meni je pomagalo, ko sem v Svetem pismu poiskala Božje obljube, na primer: “Njemu pa, ki more po môči, katera deluje v nas, v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo, njemu slava v Cerkvi in v Kristusu Jezusu” (Ef 3,20.21). To me tolaži. Ni mi treba ostati ujeta v svoji žalosti, lahko gledam naprej, ker vem, da Bog drži moje življenje v svojih rokah, tudi če se stvari ne odvijajo po mojih pričakovanjih. Včasih prepoznam Božje vodstvo šele za nazaj.

Bog nas vodi skozi težave in izzive. Ljubi nas in nas ne pusti samih. Če se ozremo nazaj in vidimo le sledi v pesku, so to sledi Boga, ki nas nosi. Koliko obljub je v tej prispodobi!

Da bi se vedno znova spomnila na Božje obljube, mi pomaga, če si jih zapišem in jih obesim ali prilepim na vidno mesto. Začetek dneva z Božjo besedo mi prinese notranji mir, ki ga lahko čutim ves dan.

Gudrun Schenck

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022