12. april
Pošlji svojo luč in svojo zvestobo, ti naj me vodita; naj me pripeljeta k tvoji sveti gori, k tvojemu bivališču.
Psalm 43,3
Že nekaj dni spet živimo v poletnem času. Tisti, ki ne želijo ničesar zamuditi, so si že pred spanjem prestavili uro naprej. Zimski čas ali poletni čas – tudi letos se bo spet razplamtela vroča razprava o njunem pomenu in smislu.
Všeč mi je poletni čas. Vedno imam občutek, da je naenkrat več časa, ker zvečer pridobimo dodatno uro svetlobe. V resnici so dnevi še vedno dolgi le 24 ur, a ker je dlje časa svetlo, tudi mi dlje ostajamo v svetlobi.
Kako izkoristimo dodatno uro svetlobe? Gremo zvečer še malo ven in se ukvarjamo s športom? Po službi še malo dlje sedimo na balkonu ali terasi in klepetamo s sosedom? Se z otroki eno uro igramo zunaj in uživamo v svežem pomladanskem zraku? Psalmistove besede “Pošlji svojo luč in svojo zvestobo” so kot nalašč za to novo obdobje v letu. Naj me vodijo in pomirjajo v prihajajočih tednih, za katere še ne vem, kaj bodo prinesli. Znana molitev, ki sledi tem besedam, se glasi: “Zakaj si potrta, moja duša, zakaj se vznemirjaš v meni? Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, svojega rešitelja in svojega Boga” (v. 5). Te besede se dotaknejo mojega srca in duše. To je točno to: dodatne ure svetlobe ne želim izkoristiti za žalost in potrtost, temveč za upanje in spodbujanje drugih.
Kako pogosto imam občutek, da mi čas spolzi med prsti kakor pesek v peščeni uri: iz zgornjega v spodnje steklo, neprestano. Toda natrpan urnik ne pomeni nujno izpolnjenega življenja. Mnoge dejavnosti so morda le glasno zapravljanje časa, s katerimi želimo preglasiti komaj slišno pretakanje peščene ure. Toda zdaj imamo priložnost! Poletni čas nas spominja na resnično veliko spremembo časa, ki jo Bog vnaša v naše življenje. Pesek ne teče več v prazno. Za kristjane to pomeni, da je Bog vzel naš čas v svoje roke – in vsi smo v dobrih rokah.
Beate Strobel
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022