Pred nekaj dnevi je deževalo. “Končno!” je rekel moj razum. “Toda oblačen dan me spravlja v depresijo,” je odgovorilo moje razpoloženje. Ko so se deževni dnevi končali, sem presenečeno opazil, kakšen učinek so imeli. Narava se mi je nasmehnila s svežim, raznolikim zelenjem. Trava na zelenici je bujno rasla. Žito na polju se je vzpenjalo v višino in drevesa so razvila svoje listje. Po začetnem zelenem sijaju listnih brstov so bila drevesa zdaj lepo zelena. Vsako drevo je imelo svoj nezamenljiv odtenek zelene barve, eno malo močnejši, drugo temnejši, nežnejši ali bolj rumen. Rob gozda je postal paleta živahnih barvnih odtenkov.

Ta upanja polni vtis narave me je spomnil na besede 23. psalma, ki prav tako izražajo zaupanje. “Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi. Mojo dušo poživlja.”

Naš Bog skrbi za nas kot pastir za svojo čredo. Ne ukvarja se samo s pomembnimi stvarmi našega sveta, temveč skrbi za vsakega od nas in nas osebno vodi “po pravih stezah”. Bog čuti odgovornost do nas; ne čaka, da se zberemo, se potrudimo in gremo naprej.

Vendar imajo tudi deževni dnevi in potovanja po “temni dolini” svoj namen. Četudi smo depresivno razpoloženi, smo lahko prepričani, da Bog hodi ob nas. “Ti si z menoj.”

Nazadnje se psalm ozre v prihodnost, od koder sveti svetloba, ki nam vliva upanje. “Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja.” Dobrih stvari v tem dnevu ne pričakujem zato, ker si jih bom izboril, temveč ker mi jih bo ljubeče in skrbno podaril Bog.

Simon Krautschick

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022