Če je pred mano v množici veliko ljudi, je precej majhna možnost, da bom videl, kaj se dogaja nekaj metrov proč. Enako težavo je imel tudi cestninar Zahej iz Jerihe. Splezal je na murvo, ker si je resnično želel videti Jezusa. Pravzaprav je nenavadno, da je bilo to zanj tako pomembno, saj ni bil eden od pobožnih ljudi. Ravno nasprotno, Zahej je bil znan goljuf, ki so ga domačini sovražili. V tistih časih je bilo delo cestninarja enako nečastno kot delo zvodnika – bilo je donosno, a nespodobno. Ljudje so se takšnih izogibali v širokem loku.

Prebivalci Jerihe so se zgrinjali po ulicah in čakali na rabina iz Nazareta. Ko je mali skopuh začel telovaditi po murvi, so se mu gotovo vsi smejali. Toda Zahej, trdoživi prevarant, je prenašal zloben smeh. Kar se je zgodilo potem, je bilo še bolj presenetljivo: “Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: ‘Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.’ In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel” (v. 5–6).

Dejstvo, da se je Jezus zanimal za tega pohlepnega pritlikavca, je razjezilo množico. To je bilo žaljivo za dobre in spodobne prebivalce mesta. Dobro razumem njihovo ogorčenje. Cestninar si je z goljufijo prislužil veliko denarja, zato mu Jezus ne bi smel nameniti niti enega pogleda. Toda stvari so se obrnile povsem drugače. Jezus namreč niti takrat niti danes ne gleda na to, kaj si kdo zasluži.

Jezus išče ljudi, kot je bil Zahej, da bi jim pokazal pravo pot. To mu presenetljivo dobro uspeva. Za to ne potrebuje dvignjenega kazalca, niti ostrih očitkov. Res je, da Jezus ni bil vedno nežen. Toda tisto, kar je Zaheja prevzelo, je bila Jezusova naklonjenost do njega, čeprav so ga vsi drugi zavračali. Še danes velja, da lahko brezpogojna naklonjenost spremeni ljudi.

Klaus Kästner

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022