Ko je pesnik Rainer Maria Rilke živel v Parizu, je vsak dan z mlado Francozinjo hodil mimo trga, kjer je sedela beračica. Ta je vsakič iztegnila roko in upala na denar. Pri tem nikogar ni pogledala, niti se ni zahvalila. Njegova spremljevalka ji je pogosto dala kovanec, Rilke pa nikoli, čeprav je razmišljal o tem, kako bi osrečil beračico. Nekega dne ji je v odprto, izčrpano roko položil cvetočo belo vrtnico. Ženska ga je nemudoma pogledala, s težavo vstala, segla po njegovi roki in jo poljubila. Nato je odšla. Izginila je za en teden. Nato se je vrnila na svoje običajno mesto. “Le od česa je živela v tem času?” je vprašala Rilkejeva spremljevalka. “Od vrtnice, ki je bila darilo iz srca.” (Po knjigi Bernharda Matzela Eine Rose für die Liebe [Roža za ljubezen].)

V pridigi na gori je Jezus označil za srečne tiste ljudi, ki so usmiljeni. Zdravil je hrome, slepe, neme, pohabljene in celo gobave. Ponudil je odpuščanje tistim, na katere je krivda močno pritiskala. V evangelijih celo piše, da je tri ljudi obudil od mrtvih.

Praviloma ne moremo delati čudežev kot Jezus, vendar imamo vsak dan priložnosti, da smo usmiljeni. Pred nakupovalnim središčem lahko sedi berač in v rokah drži klobuk. Odločiti se moramo, ali bomo pogledali stran in brez besed stopili v trgovino ali pa mu bomo pomagali. Sam nikoli ne dam denarja, vendar vprašam, ali je že jedel. Če ni, greva v pekarno ali okrepčevalnico, kjer mu plačam hrano in pijačo. To me stane veliko več, kot če bi vrgel evro ali dva v klobuk, vendar se pogosto razvije dober pogovor, med katerim izvem kaj o njegovi usodi.

Ali opazimo drugo osebo in ji pomagamo? Jezus tiste, ki so usmiljeni, imenuje srečne in jim obljublja usmiljenje. Vsi živimo, ker je Jezus videl našo potrebo in se odzval nanjo. Mar si ne tudi mi želimo vsak dan biti usmiljeni?

Günter Schlicke

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Prevod dela: Andachtsbuch 2022