Zgodba o tem, kako je Jezus čudežno nahranil 5000 ljudi, je zelo znana. “Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?” (v. 9). Kako se je počutil deček, ko je Jezusu izročil svoj obrok in videl, da se je iz njegovega daru nahranilo več tisoč ljudi? Toda Jezus se ni zadovoljil s tem, da bi nahranil vse, temveč je razdelil tako obilno, da je ostalo dvanajst košar. To je simbol Božjega obilja. Bog nam želi odpreti nebeška okna in izliti na nas blagoslove v izobilju (Mal 3,10).

Da, naš Bog je velikodušen, kar pa ne velja le za materialno področje našega življenja. Hrani nas z vsakdanjim kruhom, sprejema nas, obsipa nas z ljubeznijo, sočutjem, razumevanjem, odpuščanjem, daje nam ljudi, priložnosti in čas. Za moj pogled na življenje je zelo pomembno, ali služim Bogu pomanjkanja ali Bogu izobilja, ali se počutim revno in prisiljeno odpovedovati se ali pa bogato in blagoslovljeno.

Še vedno se spomnim nekega dogodka iz šolskih dni. Na ekumenskem bogoslužju na začetku šolskega leta je pridigal zelo predan mlad pastor. S seboj je imel kelih in steklenico. Kelih je pomenil odprtost in velikodušnost, steklenica pa ozkost in malenkostnost. Širok kelih lažje sprejema vsebino in jo lažje deli kot ozka steklenica. To je čudovita prilika za učence ob začetku šolskega leta in za Jezusove sledilce v vsakdanjem življenju. Izraz steklenica je bil čudovito dvoumen, saj seveda nihče od nas ni želel biti steklenica [v nemškem žargonu ”biti steklenica” pomeni biti nesposoben].

Tisti, ki dajejo z vsem srcem, bodo tudi sami bogato blagoslovljeni. Zavedali se bodo, da je njihov kelih prepoln, ker ga nenehno in velikodušno polnijo. Nočem biti steklenica, temveč kelih, ki se odpira Božjemu obilju in ga deli naprej.

Heidemarie Klingeberg

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022