9.julij
Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja. Takšne opozarjamo in opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj v tišini delajo in jedo svoj kruh.
Drugo pismo Tesaloničanom 3,11–12
Že od mladih let obožujem žvrgolenje kosov. Kosi so kakor skoraj vse živali zelo marljivi in vedno imajo kaj za početi. Vidimo in slišimo jih, ko s pesmijo slavijo svojega Stvarnika (seveda z njo tudi označujejo svoje ozemlje) ali ko na tleh iščejo hrano zase in za svoje mladiče. Neopazno stopajo ali skakljajo po tleh in iščejo deževnike ali nabirajo žuželke. Po navadi žvrgolijo na najvišji točki svojega teritorija. Zdi se, kot da bi ponotranjili staro benediktinsko pravilo: “Moli in delaj” (latinsko: ora et labora), ki je zagotovo tudi svetopisemski moto.
Molitev je za Božje otroke nekaj samoumevnega. Obstaja veliko izkušenj in spodbud za hvaljenje in zahvaljevanje Bogu. A kadar trpimo, se je včasih težko ali skoraj nemogoče zahvaljevati Bogu. Vendar ni popolnoma nemogoče. “V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas” (1 Tes 5,18). Pavel je na vprašanje o svoji neuslišani molitvi dobil odgovor: “‘Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.’ Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč” (2 Kor 12,9). Če torej misliš, da tvoje molitve ne bodo uslišane, kljub temu moli!
Današnje svetopisemsko besedilo nas poleg tega spodbuja tudi k dobri delovni etiki. Na splošno je v Božji besedi veliko spodbud k dobrim dejanjem, delu in odgovorni rabi časa, kakor je jasno razvidno iz besedila v Pismu Tesaloničanom. Vendar to ne pomeni, da bi morali presegati svoje moči, saj bi si s tem škodovali. Prej gre za zdrav in zgleden način življenja, k čemur v svojem pismu poziva apostol Pavel.
Zato so nam kosi dober zgled. Pojmo Gospodu in ga slavimo ter poskrbimo za svoje potrebe.
Eberhard Schulze