Egipčanske piramide so slavne grobnice faraonov, kjer ležijo njihova mumificirana telesa. Mohamedova grobnica je znana zaradi kamnite krste in kosti, ki so v njej. Westminstrska opatija v Londonu je znana po tem, da so v njej posmrtni ostanki angleških plemičev in številnih uglednih osebnosti. Pokopališče junakov Arlington v bližini Washingtona je znano po tem, da je kraj zadnjega počitka številnih Američanov. Toda med vsemi temi kraji in Jezusovim grobom je velika razlika: Kristusov grob je prazen!

Ko sva bila z ženo na izobraževalnem potovanju v Izraelu, sva si ogledala tudi domnevni Jezusov grob. Lahko sva stopila vanj in se prepričala: grob je prazen. Pri izhodu iz groba sva prebrala besede: “Zakaj me iščete tukaj, saj sem vstal?”

Ženske, ki so na jutro vstajenja šle h grobu, da bi pomazilile Jezusovo telo, so se zgrozile, ko so opazile, da je prazen. Neki moški jim je povedal presenetljivo novico: Jezus Kristus je “vstal” (Mr 16,6 CHR). Razumljivo je, da so bile popolnoma zmedene in so od groba šle precej vznemirjene. Ne vemo, ali so takoj verjele besedam neznanca. Tudi učenca Peter in Janez nista verjela, ko sta slišala za to. Pa vendar bi se lahko odzvala drugače, saj je Kristus dovolj pogosto govoril o svoji skorajšnji smrti in vstajenju. Kljub temu to presega človeško domišljijo.

Tudi naša pozornost bi morala biti manj usmerjena na prazen grob in bolj na samega Jezusa, živega Gospoda, ki je vstal zaradi svojega božanskega življenja. Jezus je rekel, da sta njegova smrt na križu in vstajenje prednost za nas. Če ga sprejmemo za svojega Zveličarja, pridobimo večno življenje, ki nam ga želi dati. Kot piše v Prvem pismu Korinčanom 1,18: “Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč.”

Hvala, Jezus, za tvoje neizmerno dejanje, ki pričuje o tvoji popolni ljubezni.

Klaus Schulz