V prvem letu mojega delovanja kot mladi pastor me je vodstvo cerkve pooblastilo, da obiščem vernika, ki že dlje časa ni prihajal k bogoslužju. “Morda ti bo zaloputnil vrata,” so me opozorili. O svoji nameri sem se pogovoril z Bogom. S tesnobnim občutkom sem pozvonil na možakarjeva vrata. Odprl je. Predstavil sem se kot novi pastor. Takoj me je oštel: “Kaj še hočete od mene? Nič boljši niste od drugih!” Po nenadnem navdihu sem odvrnil: “Saj imate popolnoma prav! Resnično nisem nič boljši od vas ali kogar koli drugega.” Pogledal me je osuplo, nato pa tiho rekel: “No, pa pridite noter.”

Pravzaprav so zgornje besede, ki jih je apostol Pavel namenil cerkvi, žaljive. Navsezadnje piše Jezusovim sledilcem – ljudem, ki so bili Bogu tako dragoceni, da je Jezus umrl zanje, in ki so ga sprejeli za svojega Odrešenika. Bog jih je izbral, da oznanjajo njegov evangelij. Zato so zagotovo zelo posebni ljudje! A prav njim Pavel pravi: “Če kdo misli, da je kaj, a ni nič …” (Gal 6,3 CHR). Toda ali so res “nič”?

Za kaj gre v resnici? Cerkev je pozvana: “Dragi bratje! Če kdo izmed vas pogreši, mu vi, ki vas vodi Božji Duh, ponižno in razumevajoče pomagajte, da se vrne na pravo pot” (Gal 6,1 ŽNZ). Gre za prestopek Božjih navodil o življenju. Ker ima to vedno katastrofalne posledice, so Jezusovi sledilci dobili zapoved: “Pomagajte bližnjemu, da se spet vrne na pravo pot.” Kdo lahko to naredi? Vsi, ki jih “vodi Božji Duh” (v. 1).

“Ponižno in razumevajoče pomagajte, da se vrne na pravo pot” (v. 1 ŽNZ) – to lahko naredijo le tisti, ki se zavedajo, da so prav tako odvisni od Božje milosti kakor tisti, ki naj bi mu pomagali. Čeprav morda nisem naredil iste napake, nisem brez krivde. Ne morem narediti ničesar, zaradi česar bi bil pred Bogom videti dober, temveč sem odvisen od njegove odrešujoče dobrote. Smo grešniki – in v tem smo vsi enaki! Nihče ne sme misliti, da je boljši.

Bog me postavlja na isto raven s tistim, ki potrebuje pomoč ali opomin, in mi tako odpira dostop do njega. Šele izkušnja milosti v mojem življenju naredi “popravljanje” ali opominjanje učinkovito.

Lothar Wilhelm