8.december
Odrekel se je svoje moči in slave ter je prišel na zemljo kot človek, da bi nam služil.
Pismo Filipljanom 2,7 (ŽNZ)
Charles Foster, angleški veterinar, odvetnik in filozof, je večkrat poskusil živeti kot žival: včasih kot vidra ali jazbec, nato kot lisica ali jelen in potem kot hudournik [lastovkam podobna ptica]. Ne, Foster ni čudaški samotar, temveč priznani oxfordski profesor, ki je (so)avtor številnih knjig. V knjigi Okus listov in zemlje (Der Geschmack von Laub und Erde) Foster opisuje svojo izkušnjo, kako je več tednov živel v podzemnem brlogu, ponoči spal kot lisica v bližini kmetij in potem iskal hrano v smetnjakih. Foster je želel videti in doživeti svet z vidika živali. “Če ta cilj vzamemo za merilo, mi je to na osupljiv način spodletelo,” je povzel (DIE ZEIT, 20/2020, str. 27).
Kako razmišljati in čutiti ne kot človek, ampak kot žival? To je nemogoče. Saj se nihče ne more vživeti v kožo drugih bitij in dojemati sveta tako kot živali. Enako nemogoče bi bilo, da bi se Stvarnik vsega vesolja priplazil v naš mali svet in ga doživel tako kot mi. Ali pa je vendarle mogoče? Prvi kristjani so namreč učili to, na kar ni upala pomisliti nobena religija; s tem so vse prejšnje predstave o Bogu popolnoma obrnili na glavo.
Bog je postal človek in izkusil, kaj pomeni biti človeško bitje z vsemi njegovimi vidiki in omejitvami. Občutil je lakoto in žejo, utrujenost in izčrpanost, razočaranje in strah pred smrtjo. Bil je ljubljen in sovražen, občudovan in zaničevan, čaščen in tepen ter nazadnje tudi mučen in ubit. Kako občudovanja vreden Bog!
Takšna zamisel Boga je bila tako radikalna, da ji niso mogli verjeti niti številni kristjani. Rekli so, da Bog ni postal popolnoma in resnično človek, ter da je imel le navidezno telo in ni zares umrl. Še danes obstajajo kristjani, ki Jezusa ne priznavajo kot večnega Boga, temveč le kot Bogu podobno bitje.
Toda prav v tem je razlog našega upanja. “Zato je bilo tudi potrebno, da je Jezus postal podoben nam, ki smo njegovi bratje, da bi lahko pred Bogom služil kot naš veliki duhovnik, usmiljen in zvest, ki je žrtvoval samega sebe Bogu v poravnavo za naše grehe. Ker je tudi sam trpel in bil preizkušan, nam lahko pomaga v vseh skušnjavah” (Heb 2,17.18 ŽNZ). Če ta cilj vzamemo za merilo, je bil Jezus Kristus na osupljiv način uspešen!
Rolf J. Pöhler