7.maj
”Kdo ve, morda se Bog obrne in kesa, se obrne od svoje srdite jeze, da ne poginemo.” Bog je videl njihova dela, kako so se obrnili od svoje slabe poti; in Bog se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil.
Jona 3,9.10
Kdo bi si mislil, da se bo ninivski kralj tako jasno odzval na Božje sporočilo po Joni in bo poln upanja v usmiljenega Boga? Verjetno le Bog sam.
Ko danes govorimo o sodbi, pogosto pozabimo na ključno stvar. Kakšen smisel ima sporočilo o sodbi, če tisti, ki ga slišijo, nimajo možnosti, da bi se spremenili? Brez te možnosti sodba vzbuja strah.
Tako je na začetku mislil Jona, ki je imel izkrivljeno predstavo o Bogu. Božje sporočilo vedno spremlja priložnost za spreobrnjenje. Če kdaj slišite Božji glas, ki opozarja na vaše napačno ravnanje, vedite, da Bog to dela zato, ker želi, da se pokesate, in ne zato, da bi vas bilo strah ali da bi se počutili krive.
V Svetem pismu od časa do časa beremo, da je Bogu zaradi nečesa žal in da zato spremeni svoje delovanje. Vendar to ne pomeni, da se pokesa, kar pogosto naredimo mi, ko se zavemo, da smo zgrešili cilj. Gre za znamenje, da se Bog odziva na naša dejanja. Tudi svojim otrokom povem, da ima nesprejemljivo vedenje posledice. Če nato ugotovim, da je otroku res žal, se včasih odločim, da posledico izpustim. Namen “zagrožene kazni” je, da razumejo, da je nekaj narobe in nesprejemljivo. In če potem iskreno razumejo dejstva, kaj naj bi potem še dosegle te posledice?
Mislim, da Bog ravna enako. Seveda je mislil resno, ko je Ninivljanom poslal sporočilo: “Kdor tako ravna ali deluje, bo pogubljen.” Toda kdor zdaj spremeni svoja dejanja in odnos, ga ne bo doletela končna posledica – smrt. Ali je to pravično?
Da, ker je Jezus na križu uničil prekletstvo greha. Bog zaradi tega ni nedosleden, le sam prevzame kazen in z nami ravna usmiljeno. Hvala ti, Bog!
Alexander K.