5.oktober
In za potresom ogenj; a GOSPOD ni bil v ognju. Za ognjem glas rahlega šepeta.
Prva knjiga kraljev 19,12
Do srednjega veka so ljudje verjeli, da je vse življenje sestavljeno iz štirih elementov: zraka, zemlje, vode in ognja. V smislu človeških lastnosti je bil ogenj povezan z energijo, z zagonom, ambicioznostjo in odločnostjo.
V življenju so tudi obdobja, ko se človek počuti, kakor da je porabil vso svojo energijo. Vsak stik z drugimi se zdi naporen, že najmanjša naloga je prevelik zalogaj. Strokovni izraz za to stanje je izgorelost.
Izgorelost je obstajala že v svetopisemskih časih. Knjiga kraljev govori o preroku Eliju, ki je izčrpal vse svoje moči. Bil je vnet za svojo nalogo, potem pa se je popolnoma izčrpan duševno sesul in je z zadnjimi močmi prispel do neke votline. Izgubil je vse svoje sanje, moč in ideale. Elija so predramile naravne sile zemlje, vetra in ognja. Zaradi vetra se lomijo skale, zaradi potresa se tresejo tla, ogenj v streli pa razsvetli skrivnosti sveta. Vendar se njegov notranji ogenj zaradi tega ni razplamtel. Šele ko se ga je dotaknil nežen vetrič, se je Eliju vrnilo novo življenje. Spoznal je, da je s svojo divjostjo in gorečimi prizadevanji prizadel druge. Nežen vetrič je spremenil njegov ognjeni značaj. Mnogi ljudje izkusijo, da sta goreča zagnanost in energija dobri, izčrpanost in izgorelost pa ne.
Kadar potrebujem novo moč, se ne morem in nočem skriti v votlino kakor Elija. Veliko bolj mi pomaga, če se polnim z energijo v vsakdanjem življenju. Želim si namreč, da bi vsak dan lahko čutila, da je moje življenje več kot dosežki in prizadevanja. To lahko naredim na primer, ko prižgem svečo in v majhni, neopazni luči prepoznam veliko moč ognja. To me pomirja. Ali ko molim in Bogu priznam, česa se želim znebiti. Ali ko delam kaj, kar mi daje občutek varnosti, na primer ko z ljubeznijo kaj skuham, jem v družbi drugih in si tako naberem nove energije. Moja današnja želja za vas je, da bi našli notranje ravnovesje med gorenjem in dihanjem, dajanjem in prejemanjem, prizadevanjem in odnehanjem.
Beate Strobel