V boju za obstoj in v prizadevanju za vpliv, moč, premoženje ali samopotrditev vse več ljudi danes pozablja, da nič od tega ne bo izpolnilo njihove duše. Geslo “hitreje, višje, dlje” pri mnogih povzroča, da ne morejo več najti miru. Nenehno so v gibanju, vendar v resnici ne vedo, kam gredo in čemu. Drugače je pri tistih, ki vedo, da jih vodi Bog. Dobri pastir ne zagotavlja le hrane in vode, ampak tudi počitek. Prevod te vrstice se glasi “mojo dušo poživlja”, toda v hebrejskem izvirniku dobesedno piše: Bog omogoča, da preganjani (to je psalmist David) “pride k sebi”.

Vesel sem, da imam tudi jaz tekom dneva, tedna in leta takšne kraje počitka za svojo dušo. Mislim na vsakdanje osebno bogoslužje in molitev, na dobro knjigo, na soboto, na prijatelje, na gotovost odrešenja in nenazadnje na odpuščanje mojih grehov. Vse to so stvari, ki presegajo imetje in uspeh.

In še nekaj: osvežitev, ki prihaja od Boga, nas ne naredi le polnih in zadovoljnih, ampak nas usposobi za novo gibanje. To pomeni, da si želimo in zmoremo hoditi po ozkih “poteh pravičnosti”, kakor piše v izvirnem besedilu. Tudi tu smo v Božji družbi: ne le da nam kaže pravo pot in nas ne sili ali vleče, ampak nas vodi po tej poti – zaradi “svojega imena”. To ne pomeni, da hodimo po poti pravičnosti zato, da ga ne bi osramotili. Bog vse to dela zato, da sam ne bi osramotil svojega imena! Njegovo ime je namreč Jahve: “Jaz sem, ki sem – vedno zvest.” Kot Mesiji mu je ime Emanuel, kar pomeni “Bog z nami”.

Da nas “On vodi po pravi poti”, pomeni naslednje: Bog ni nekdo v neskončni daljavi, ki vleče za vrvice od nekod tam zgoraj, ampak je z menoj, kjer koli sem in kamor koli grem. Ne vem, zakaj se izpostavlja takšnim težavam, vendar sem vedno znova izkusil, da to dela in bo delal še naprej – zaradi svojega imena!

Günther Hampel