4.julij
V tistih dneh in v tistem času, govori Gospod, bodo iskali Izraelovo krivdo, pa je ne bo več; in Judove grehe, pa jih ne bo najti, ker bom odpustil ostanku, ki ga pustim.
Jeremija 50,20
To je bila čista enajstmetrovka! Ali pa morda ne? Ogledati si moramo upočasnjen posnetek, da bi prizor preučili z različnih zornih kotov. V polčasu poteka obsežna analiza. Kdo je naredil prekršek? Branilec, vratar ali pa je šlo celo za poskus simulacije favla? Je sodnik morda sprejel napačno odločitev?
Zdi se mi, da včasih na enak način obravnavamo svoje napake in krivdo. Gledamo jih z vseh strani. Analiziramo. Se jezimo. Če bi le to ali ono naredili drugače, se to ne bi zgodilo. Naša vest nas spravlja v slabo voljo, včasih tudi več let. Z vseh strani se vrtimo okoli svojih napak. Vedno znova se nam kot v počasnem posnetku pojavljajo prizori z vseh vidnih kotov. Podobe se nam vtisnejo globoko v dušo. Radi bi jih odpravili – napačno besedo, napačno odločitev, nepremišljeno dejanje – vendar ne moremo. Samo enkrat smo vozili prehitro, posledice pa lahko trajajo vse življenje.
Da, krivi smo – pred sabo, drugimi in Bogom. Naša vest ima prav in mnogih stvari ni mogoče v celoti popraviti. Začarani krog samouničujočih misli in samoobtoževanja nas dela bolne.
Zato nam je prerok Jeremija pokazal drugo pot, ki pelje naprej: naše krivde ni več! Ne moremo je najti, ne glede na to, kako pozorno jo iščemo. Noben upočasnjen posnetek s katere koli perspektive je ne more priklicati nazaj. Iskati krivdo in je ne najti več, to je Božja dobra novica. Brez kazanja s prstom, brez slabe vesti, brez obtoževanja samega sebe. Ni nam več treba iskati, svobodni smo! Gospod nam je odpustil. Svobodni smo, naše srce cveti, bremena ni več. Krivda je izginila, ni je več. Prenehajmo iskati, izklopimo upočasnjen posnetek in zaupajmo dobremu Gospodu!
Roland Nickel