Naši pametni telefoni postajajo vse pametnejši. Kakovostnejši telefoni že prehitevajo fotokamere, vsaj kar zadeva nočno fotografijo. Proizvodnja kompaktnih fotoaparatov se proizvajalcem skorajda ne splača več, saj so mobilni telefoni s svojimi mini fotoaparati postali veliko boljši.
Velik napredek je bil dosežen tudi pri novih sistemskih kamerah. Najprej se ob vsakem zagonu fotoaparata s tipala otrese morebitni prah. Poleg tega sami prepoznajo motive ter samodejno prilagodijo nastavitve, pri čemer si pomagajo z umetno inteligenco, in še veliko več.
A tudi po več kot 180 letih fotografije je kombinacija človeškega očesa in možganov še vedno boljša od sodobnih naprav. Veke »obrišejo« našo lečo približno 15-krat na minuto, sinhrono na obeh očesih. Roženica ostane čista, vlažna, oskrbovana s kisikom in zaščitena pred premočno svetlobo. S hitrim mežikanjem lahko preprečimo, da bi tujek vstopil v naše oko. Zavestno lahko izostrimo svojo lečo na nekaj in še vedno zaznavamo vse druge stvari na enak način kot plenoptična kamera. Naše oko se v interakciji z možgani refleksno odzove, ko se kaj premakne v vidnem polju. Pri občutljivosti na svetlobo se noben fotoaparat ne more kosati z našimi očmi. V temi naš vidni sistem preklopi na črno-belo, tako da lahko še vedno nekaj vidimo, četudi je svetloba slaba – in brez šuma slike, ki včasih povzroča težave pri digitalnih fotoaparatih. Naše oči so do neke mere primerne tudi za uporabo pod vodo.
Presenetljivo je, da vse to pri ljudeh že tisočletja deluje brez kakršnih koli pritožb. Tako kot fotoaparat ni posledica tega, da njegovi deli dolgo časa ležijo in občasno odpadejo, tudi naše oči niso posledica naključja. Za sodobnimi digitalnimi fotoaparati se skriva veliko razvojne inteligence, ki je občudovanja vredna. Tem bolj pa občudujem Stvarnika, ki nas je obdaril z izjemno sposobnostjo vida. Opazujemo lahko dela, ki jih je ustvaril, in se jih lahko veselimo tudi danes.
Hvala Bogu za to!

Matthias Müller