4.april
To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu. Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.
Pismo Filipljanom 2,5–8
Ljubezen premaga zidove. In tudi za nadzorne kamere ji ni mar. Pred časom je mladenič vdrl v ženski zapor v Vechti. Preplezal je štiri metre visok zid, nato pa se čez zavarovana okna povzpel v sobo, kjer je bilo njegovo dekle. Z njim se je razšla po telefonu, s čimer se ni mogel sprijazniti. Želel se je pogovoriti z njo in jo pridobiti nazaj. Medtem so ga uslužbenci zapora našli in mu ukazali, naj takoj spleza nazaj. Ni se strinjal. Nazadnje so ga morali gasilci po lestvi odvesti nazaj. Obtožili so ga kaznivega dejanja, ker je brez dovoljenja vstopil v tujo hišo.
Vprašala sem se, zakaj bi človek prostovoljno šel v zapor – ne le na obisk, da bi zapornike malce potolažil. Nekoč sem bila tri ure na obisku v zaporu, a nato sem lahko zapustila mračne zidove zapora Torgau in se olajšana vrnila na svobodo. Toda ali bi se bila pripravljena odpovedati pravici do samoodločanja in se izpostaviti nadlegovanju drugih ljudi? Nikoli! Vendar je Jezus naredil prav to, ko se je odrekel svoji božanski vsemogočnosti in si nadel človeško kožo. Ne moremo razumeti, kako in zakaj je lahko bil hkrati človek in Bog. Toda Sveto pismo je povsem jasno, da se je odpovedal vsemu, zaradi česar je bil vsemogočni vladar vesolja. Iz ljubezni do nas, izgubljenih ljudi, je splezal “čez zid” naše ječe in zatresel rešetke zaklenjenih oken.
Jezus želi pridobiti vsakega izmed nas. Izkazuje nam svojo ljubezen in skrb ter ne obupa nad našo nepremišljeno zavrnitvijo. Vedno znova nas nagovarja in se poteguje za naše zaupanje. Čaka na to, da mu bomo tudi mi izkazali svojo ljubezen. Ta “vlom” ga je stal življenja. Kakšen je tvoj odziv na to?
Sylvia Renz