“Dober kruh mora imeti čim krajši seznam sestavin,” pravi strokovnjak za kruh Jörg Schmid. “Kruh jem trikrat na dan, tudi s špageti ali solato. Če sem na dopustu in več dni ne morem najti dobrega kruha, to težko prenašam. Srečen sem, ko pridem domov in lahko pojem prvo rezino temnega kmečkega kruha. Takrat sem srečen” (Spiegel Wissen 3/2019).

Beseda ”kruh” se v Svetem pismu pojavlja zelo pogosto. Kruh pomeni hrano na splošno ali kruh, ki ga damo na mizo. Bog je preroku Ezekielu dal recept za kruh, ki ga je moral jesti več kot eno leto (Ezk 4,9). Bog obljublja, da bosta pravičnim ljudem, ki se vzdržujejo nasilja in zla, zagotovljena kruh in voda (Iz 33,15.16).

Jezus je gradil na tem razumevanju. Preden je izjavil, da je kruh življenja, je nahranil na tisoče ljudi. To je privedlo do razprave o mani, ki so jo Izraelci jedli v puščavi. Jezus pa je govoril o svojem Očetu, ki daje pravi kruh iz nebes. Poslušalci so ga seveda želeli dobiti in Jezus je nato izrekel naše uvodno svetopisemsko besedilo: “Jaz sem kruh življenja.” Jezus samega sebe ponuja kot zagotovilo življenja. Toda pri tem gre za veliko več kot za vodo in kruh, hrano in osnovni dohodek. Jezus tukaj misli na naša življenjska vprašanja. Ko se sprašujemo: “Od kod prihajamo?” pravi: ”Bog te je ustvaril, želel si te je in želi te imeti ob sebi.” Na vprašanje: “Čemu živimo?” odgovarja: ”Da bi spoštovali in častili Boga in njegovega Sina Jezusa ter delali za bližnje.” In kaj je njegov odgovor na vprašanje o cilju našega življenja? Cilj je živeti z Bogom v večnosti.

Jezusa ne skrbijo le naši sendviči. Tako kot nas dober kruh nahrani in voda odžeja, nam Jezus daje življenje – danes, jutri in v večnosti. Daje nam, kar potrebujemo: moč za prenašanje težav, upanje po smrti, smisel v vsakdanjem življenju in spodbudna srečanja z drugimi ljudmi.

Gerhard Wagner