Mali Peter je zvečer ležal v postelji in poslušal svetopisemsko zgodbo, ki mu jo je bral oče. Nato sta oba molila. Peter je izrekel svojo običajno nočno molitev in z zaupanjem dodal: “Dragi Bog, naredi me za moža, kot je oče – tako pametnega in močnega. Vem, da to lahko narediš.” Oče je počakal, da je sin zaspal, nato je ponovno molil, vendar tokrat tiho: “O Bog, naredi me takšnega, kot je moj Peter: brez predsodkov in odprtega – kot otroka, ki ti zaupa z iskrenim srcem.”

Dve nasprotujoči si molitvi. Peter je želel biti podoben svojemu očetu, oče pa svojemu sinčku.

Jezus je nekoč pokazal na otroke, da bi odraslim podal pomemben nauk: “Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kot otrok, ne bo vstopil vanj.”

Kristus je opozoril na nekatere sposobnosti otrok, ki jih kot odrasli pogosto izgubimo. Otroci se še vedno lahko čudijo in navdušujejo nad stvarmi, ki jih odrasli ne zaznavamo več. Cvet ali list si natančno ogledajo, zaradi mavrice vzkliknejo od veselja ali pa občudujejo čudovito ptičje perje. Otroci so še vedno polni zaupanja. Ne razmišljajo o tem, od kod bo prišel naslednji obrok. Preprosto zaupajo, da bodo starši poskrbeli zanje. Da, zaupajo celo besedam svojih staršev. Pogosto rečejo: “Ampak moj oče je rekel …” Otroci so tudi ubogljivi. Vendar se kdaj zgodi tudi to, da ne ubogajo ukazov svojih staršev. Toda v osnovi zelo dobro vedo in spoštujejo starše ter njihova pravila. Poleg tega so otroci hitro pripravljeni odpustiti. Tam, kjer odrasli vztrajajo pri svojih pravicah, ker so bili deležni nepravičnega ravnanja, otroci pogosto uspejo pozabiti in odpustiti, ne da bi se tega popolnoma zavedali.

Zato bi bilo dobro, če bi se odrasli učili od otrok. Naučimo se videti številne majhne čudeže v vsakdanjem življenju. Naučimo se zaupati Bogu, da bo vse uredil. Naučimo se ubogati Boga in biti pripravljeni odpustiti sočloveku. Naj nam Bog pri tem pomaga vsak dan znova.

Holger Teubert