Pred časom so se na londonskem letališču zamešali urniki letov. BBC je poročal, da je letalo družbe British Airways pomotoma letelo v Edinburg namesto v Düsseldorf. To so opazili šele, ko je posadka po pristanku sporočila: “Dobrodošli v Edinburgu!” Med potniki je nastala velika zmeda; nekateri so se glasno pritoževali. Pilot je potnike vprašal, kdo je želel leteti v Düsseldorf. Vsi so dvignili roke. Nemška čarterska letalska družba WDL Aviation je ta let opravljala v imenu družbe British Airways, vendar ni vedela, kako je prišlo do te napake, toda varnost potnikov v nobenem trenutku ni bila ogrožena. Pilot je nato letalo popeljal naravnost v Düsseldorf, kamor so prispeli z dveinpolurno zamudo. Potniki za to niso bili krivi, saj so se po svoji najboljši vednosti in prepričanju vkrcali na pravo letalo. Napako so naredili drugi.

Kako pogosto se mi je zgodilo, da sem zavila v napačno smer! Bila sem raztresena ali pa sem želela poskusiti drugo pot; končala sem daleč stran od cilja. Dobra stran mojega navigacijskega programa je njegova potrpežljivost in prilagodljivost. Ženski glas me najprej prijazno opomni: “Ko bo mogoče, se obrnite nazaj.” Toda če je ne poslušam, program v trenutku na novo izračuna pot. Včasih alternativna pot traja dlje, vendar me navigacijski sistem na koncu vedno pripelje do želenega cilja. Ali to velja tudi za moje odločitve v vsakdanjem življenju? Ali imam tudi v tem primeru v ušesih prijazen glas, ki me od časa do časa opozori: “Obrni. Na napačni poti si.” Ali pa je nastavljen na tiho ali celo izklopljen? Neki šaljivec je nekoč rekel: “Čisto vest imaš le, če je nikoli ne uporabljaš.” Kako je v resnici z mojim “nebeškim navigacijskim sistemom”, glasom Svetega Duha? Ali mu dovolim, da kadar koli poseže v moje misli in pogovore? Ali ima besedo pri mojih dejanjih in odločitvah?

Bog veliko bolje predvidi, kam bo na koncu vodila moja pot, zato je pametno, da mu prisluhnem – po njegovi besedi, njegovem Duhu ali nasvetih drugih kristjanov.

Sylvia Renz