3.december
Ko je Gospod obrnil usodo Siona, smo bili kakor tisti, ki sanjajo. Tedaj so bila naša usta polna smeha in naš jezik vriskanja.
Psalm 126,1.2
V neki krajevni cerkvi je potekala razprava o tem, ali je smeh pri bogoslužju dovoljen ali ne. Vedno, ko je pridiga postala malo bolj vesela, je neki gospod takoj vstal s svojega sedeža s povzdignjenim prstom. Njegov obraz je izžareval grozote sodnega dne.
Čemu tako resna ali celo mračna miselnost? Saj nam je Stvarnik podaril čudovit dar veselja! Zato je smeh dobra stvar, pa naj gre za smehljanje, hihitanje ali nasmeh. Ko se komu nasmehnemo, mu damo vedeti, da imamo samo dobre namene. Kdaj se smejimo tako močno in glasno, da nas bolijo trebušne mišice. Smeh je del življenja.
Tudi medicina že dolgo ve, da je smeh zdrav! Smeh masira prsne in trebušne mišice, razgibava pljuča in obrazne mišice ter pospešuje dihanje, s čimer se celotno telo oskrbi z več kisika. Poleg tega pospešuje prebavo, osvežuje um in sprošča napetost. Nekje sem prebral, da moramo za kisel obraz uporabiti 65 mišic, za nasmeh pa jih potrebujemo le 10. Bodimo torej pametni in se ne naprezajmo!
Toda ko razmišljamo o stanju našega razdejanega sveta, ki je poln krivic, vojn, trpljenja, bolečine in smrti, nam je pogosto veliko bližje jok kakor smeh. Kljub temu imajo Božji otroci razlog za smeh in veselje. Vemo, da nas Bog ljubi in da imamo Odrešenika, ki nam odpušča grehe in nam je obljubil osupljivo prihodnost z njim.
Ko so bili Izraelci odpeljani v ujetništvo, je bilo zagotovo veliko žalosti in trpljenja. Toda kot piše v našem svetopisemskem odlomku iz Psalma 126: ko jim je bilo dovoljeno vrniti se domov, so se smejali in hvalili Boga.
Ko se bo Jezus vrnil, se nam bo to zdelo kakor sanje. Takrat bomo imeli še več razlogov, da se smejimo in hvalimo Boga, polni veselja in hvaležnosti. Danes vemo in se veselimo, da je najlepše in najboljše šele pred nami.
Reinhold Paul