V dnevni sobi imam prav posebno peščeno uro. Vsakič ko jo pogledam, me preseneti. Imenuje se kontra peščena ura ali peščena ura za nazaj, ker se pesek v njej dviga navzgor. Razlog: plastične kroglice v njej imajo manjšo gostoto kot tekočina, v kateri so. Ta fizikalna igrača je res pravo čudo in lep simbol paradoksalnega pojava časa.

Leto, ki se počasi izteka, je dobra priložnost za razmišljanje o času. Navsezadnje je čas zanimiva stvar. Včasih leti, drugič pa se vleče kot žvečilni gumi. Včasih si želimo ustaviti čas, drugič pa bi ga radi zavrteli naprej. Pogosto si želimo, da bi imel dan več kot 24 ur. Toda tako kot je omejen dan, je omejeno tudi naše življenje.

David – psalmist in izraelski kralj – se je zelo dobro zavedal, kako omejeno je življenje. V begu pred sovražniki in smrtjo se je zaradi svoje minljivosti obrnil k večnemu Bogu, kot kaže današnje svetopisemsko besedilo. Bog je zunaj časa. On je vedno bil in vedno bo. Zato je še toliko bolj neverjetno, da se zanima za nas ljudi. Da, tako zelo nas ljubi, da je naredil vse, da bi lahko z nami preživel večnost. Bog se je za nas daroval po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki je umrl namesto nas, da bi mi lahko večno živeli z Bogom.

Vprašanje, kje bomo v večnosti, se rešuje tukaj, na zemlji. Nihče ne ve, kdaj se bo njegov čas iztekel. Zato je apostol Pavel jasno povedal: “Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!” (2 Kor 6,2). Bog želi rešiti vsakogar. On, ki je Gospodar časa, je zelo potrpežljiv z nami.

Moja obrnjena peščena ura mi jasno sporoča, da moj čas teče navzgor in da je v Božjih rokah. Zato se mi ni treba bati staranja in umiranja.

Horst Jenne