29.april
Kaj naj še rečem? Saj bi mi zmanjkalo časa, če bi hotel pripovedovati o Gideónu, Baráku, Samsonu, Jefteju, Davidu, Samuelu in prerokih.
Pismo Hebrejcem 11,32
Kako se je Samsonu uspelo uvrstiti na seznam zglednih junakov vere? Zdi se mi, da je bilo njegovo življenje vse prej kot vredno posnemanja. Sicer drži, da je bil izbran in poklican že pred rojstvom, da bi svoje ljudstvo osvobodil izpod nadvlade Filistejcev. Zato mu je bila dana izredna telesna moč, s katero je opravil nekaj spektakularnih dejanj. Toda njegova pozornost je bila očitno usmerjena na lepotice sosednjih poganskih mest. Njegova poroka z eno od njih se je končala s fiaskom in številnimi smrtmi.
Dalila, njegova naslednja ljubica, ga je zapeljala, da je izdal skrivnost svoje od Boga dane moči. Filistejci so ga nadvladali, zvezali in mu odvzeli vid. Nazadnje je končal kot samomorilski atentator in s seboj v smrt odpeljal več tisoč ljudi. (Tako bi o tem verjetno poročali današnji mediji.)
Šele v zadnji uri svojega življenja je spoznal, da je njegova moč izključno od Boga. Končno ga je poklical in rekel: “Gospod Bog, spomni se me, prosim, in mi samo še tokrat nakloni svojo moč” (Sod 16,28). Bog je takšen: z veseljem usliši molitev slabotnega, ki prepozna svojo šibkost; tako kot Jezus, ki je razbojniku na križu obljubil raj v njegovi zadnji uri.
V kolikšni meri so nam ti ljudje lahko vzor vere? Po eni strani kažejo, da je Bog tudi v moji zadnji uri še vedno tu zame in da vedno želi obrniti moje življenje na bolje. Po drugi strani pa ni zaželeno odlagati odločitve zanj. Samsonu bi morda tako bilo prihranjeno veliko bolečine.
Pavel se mi zdi boljši zgled. Tudi njegovo življenje ni bilo brez napak, vendar se je že v svojih najboljših letih poslovil od lastne moči in sprejel Božjo obljubo: “Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti” (2 Kor 12,9). Ta obljuba velja tudi za nas!
Joachim Kappler