28.november
Marija je rekla: ”Moja duša poveličuje Gospoda.”
Evangelij po Luku 1,46
Vedno sem navdušena, ko ljudje, kakor Marija iskreno slavijo Boga in se mu zahvaljujejo. Vendar položaj, v katerem se je znašla, ni bil lahek. Mlada ženska je pričakovala otroka, čigar oče ni bil njen zaročenec. Danes bi bilo to odlično gradivo za tabloidni tisk, v tistem času, med rimsko okupacijo Izraela, pa je bil to škandal. Marija je od nebeškega glasnika izvedela, da jo je Bog izbral, da bo rodila otroka, ki bo Odrešenik sveta. To dejstvo je bilo zanjo zelo neresnično in zahtevno. Vendar je pokazala neverjetno zaupanje v Boga, neomajno vero in trden značaj. Odločila se je roditi otroka ne glede na to, kaj si bodo mislili drugi. Celo možnost, da se njen zaročenec ne bo želel poročiti z njo, ni bila razlog, da bi ravnala v nasprotju z Božjim načrtom. Osredotočila se je na potrebne korake za pripravo na veliki dogodek. Prvi advent v zgodovini človeštva je preživela pri sorodnikih, ki so prav tako pričakovali otroka.
Kako si je Marija predstavljala življenje matere Odrešenika sveta? Kakšne sanje je imela? Dejstvo je, da so se težave začele že pred Jezusovim rojstvom in se niso tako kmalu končale. Morala je bežati; čez nekaj let je doživela, kar je takrat razumela kot domnevno upornega dvanajstletnika; pozneje ji je njen odrasel sin pokazal, kje je njeno mesto; na koncu pa je gledala zasmehovanega in bičanega “zločinca” izdihniti na križu. Kako se je spoprijela s tem? Zakaj ni šla stran od vsega tega, saj njen sin nikakor ni ustrezal idealu tistega časa? Kako mu je lahko stala ob strani do konca in celo vztrajala pod križem? Odgovor najdemo v Lk 2,19: “Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu.” Kar je izvedela od Boga, si je vzela k srcu in temu primerno vodila svoje življenje. Na ta način je bila sposobna sprejeti Božja pota oziroma pota svojega Sina, ki so ji bila nerazumljiva, ter kljub temu hvaliti in poveličevati Boga.
V adventnem času, ki je pred nami, prehodimo ta del poti z Marijo v pričakovanju prihoda Odrešenika in ponotranjimo obljube, ki nam jih Bog daje v svoji Besedi. Tako bo adventni čas poln hvale in zahvaljevanja.
Sieglinde Wilke