Pred časom sem v dar dobil ročno izdelan baumkuchen (vrsta kolača). Bil je zelo velik in ves oblit s čokolado. Bil sem navdušen! Spravil sem ga v omaro in razmišljal, kdaj bo primeren trenutek, da ga razrežem in podelim z dragimi ljudmi. Ko je napočil ta čas, sem ga spet vzel ven in zgrožen ugotovil, da se je zelo spremenil. Prekrila ga je plesen in videti je bil grozno.

Na misel mi je prišla primerjava z mojim življenjem. Kje na moji poti se pojavljajo naloge, pri katerih me želi Bog uporabiti, mi pomagati, da dozorim, in me obdarovati? Ali uporabljam svoje sposobnosti in priložnosti, da ljudem povem, kaj me v življenju drži pokonci, kaj mi daje upanje? Ali imam posluh za potrebe bližnjih?

Ta kolač me je naučil, da se je dobro takoj odzvati na spodbude, ne odlašati, temveč uporabiti sposobnosti, ki so nam dane tukaj in zdaj. Zdi se, da odlaganje dobrih načrtov ni tako koristno in učinkovito. Morda bodo tudi ti splesneli v omari.

“Ne skrivajte svoje svetilke,” vabi Jezus svoje sledilce v Evangeliju po Mateju, “vaša luč naj sveti!” To pomeni, da moramo s svojimi dejanji pokazati, da pripadamo Bogu ter da Sveti Duh živi v nas in nas oblikuje. Tako bomo ljudi usmerjali k Bogu.

Če nam torej Bog na pot postavi ljudi ali nam da priložnosti za pomoč in podporo, bo tudi pomagal zasijati naši luči. Bog nas bo vodil in blagoslavljal pri tem, saj “Gospod skrbno bdi nad potjo tistih, ki izpolnjujejo njegovo voljo” (Ps 1,6; svoboden prevod).

Želim si, da tudi danes izkoristimo priložnosti, ki nam jih je dal Bog, in postanemo luč upanja v svoji okolici ter tako poveličamo Darovalca vseh darov.

Stefan Hintze