Kmalu bo spet tu čas, ko se ljudje po vsem svetu spominjajo Jezusovega rojstva. Poleg znamenitega prizora jaslic v Betlehemu je verjetno večini znana tudi pojoča množica angelov. Upam, da se ljudje še vedno spominjajo tega dogodka, zapisanega v Svetem pismu. Sporočilo angelov začudenim pastirjem je bilo: “Mir na zemlji.” A kdor je mislil, da se bodo na zemlji začela nebesa, je bil grenko razočaran. Izpovedovanje pripadnosti mirotvorcu Jezusu je postalo celo življenjsko nevarno. Življenje na splošno je bilo vse prej kot miroljubno in splošno krščanstvo je v naslednjih stoletjih pustilo črn madež v zgodovinskih knjigah.

Tudi danes ni mogoče govoriti o nebeškem miru – ne na političnem ne na družbenem in ne na verskem področju. Kaj so angeli takrat v Betlehemu mislili z mirom? Preden so zapeli o miru, so odpeli še nekaj drugega: “Slava Bogu na višavah.” V teh nekaj besedah je veliko večja skrivnost, kot si mislimo. Ni treba, da “Mir na zemlji” ostane le besedilo angelske pesmi ali pobožna želja. Mir se naseli povsod, kjer se našemu Stvarniku daje slavo. Začne se pri tem, kako razmišljam o Stvarniku in tudi o ljudeh, kako govorim z Njim in ljudmi, predvsem pa kako govorim o njih. Navsezadnje je tudi od mojih dejanj odvisno, koliko prispevam k miru v svojem domu in neposrednem okolju.

Nebesa na zemlji bodo vedno ostala sanje, o čemer angeli tako ali tako niso peli. Vendar že zdaj lahko dihamo nebeški zrak in prispevamo k temu, da ga zadihajo tudi drugi. To pa je zelo poseben prispevek k boljšemu okolju!

Dati Bogu slavo – za to pogosto ni treba veliko besed in prav gotovo ne prepričevanja. Z vsem svojim življenjem si prizadevajmo izboljšati svoje okolje. Mimogrede, tega ne moremo doseči s svojim prizadevanjem, temveč je rezultat tega, da dovolimo Jezusu, da se širi v našem srcu. In to je Bogu všeč.

Pierre Intering