26.februar
Bog je sicer neviden, vendar ljudje že od nekdaj lahko vidijo in doživijo njegovo božansko moč in veličino v njegovih delih in v vsem, kar je ustvaril.
Pismo Rimljanom 1,20 (ŽNZ)
“Bielefeld sploh ne obstaja!” Dolga leta je bil ta stavek skoraj splošna krilatica. Nastal pa je tako: Na študentski zabavi v Kielu leta 1993 se je predstavil nekdo, ki je prihajal iz Bielefelda. Tega mesta v Vzhodni Vestfaliji menda ni poznal noben gost te zabave. Neki drugi gost je to izkoristil kot priložnost za smešenje takrat razširjenih teorij zarote in ustvaril svojo lastno, ironično mišljeno teorijo zarote s sloganom “Bielefeld sploh ne obstaja!” Od leta 1994 je na takrat novem internetu objavljal zgodbe, ki jih je napisal sam, da bi dokazal, zakaj je Bielefeld v resnici nekaj povsem drugega in ne mesto. Tako se je razširila ta ne povsem resna “Bielefeldska zarota”. Mesto Bielefeld je ob svoji 25. obletnici razpisalo nagrado: milijon evrov za tistega, ki bo dokazal, da mesto ne obstaja. Noben od 2000 sodelujočih tega ni mogel prepričljivo dokazati. Od leta 2019 je torej uradno: Bielefeld vendarle obstaja!
Ali je mogoče, da ljudje verjamejo, da veliko mesto z več kot 300.000 prebivalci ne obstaja? Tudi tisti, ki še nikoli niso bili v Bielefeldu, se lahko o tem mestu poučijo iz zanesljivih virov. Podobno je tudi z Bogom. Včasih tudi zanj pravijo, da ne obstaja. A čeprav ga ne moremo videti, doživljamo njegovo delovanje (v svojem življenju) in njegova dela (v svetu), kakor je Pavel zapisal v današnji svetopisemski vrstici. Če jo pozorno preberemo, ugotovimo, da Pavel ni mislil, da lahko Boga spoznamo tako rekoč avtomatično, po “delih stvarstva” – naravi. Toda njegova “dela” na tem svetu potrjujejo tisti, ki verjamejo vanj. Poleg tega obstaja nešteto “pričevanj” ljudi, ki so doživeli Boga. V evangelijih najdemo nadaljnja sporočila o njem in njegovem značaju, ki so tako prepričljiva, da nas pritegnejo k njemu.
Bog “ni daleč od nikogar izmed nas. Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo” (Apd 17,27–28). To lahko izkusim, ko se mu zaupam.
Thomas Lobitz