Verjetno je pri vas zdaj jutro. Sedite za mizo in ste pripravljeni na zajtrk. Po branju te jutranjice se boste morda pogovarjali, molili ali začeli jesti. Naslednje jutro se bo ritual ponovil. Če pri vas ni tako, potem zagotovo obstajajo druge stvari, ki so vam prešle v navado, kar pomeni, da imajo v vašem življenju posebno in pomembno mesto. Jezus je vsako soboto šel v sinagogo, ker je bil tega vajen. To ni bila nepremišljena rutina, temveč zavestno izvajanje pomembne dejavnosti. Zato besedilo govori tudi o “vstajanju” in “branju”. Bogoslužno življenje je postalo ritualizirano. Ni bilo več omejeno le na jezikovne ali duhovne vsebine, ampak je bilo organizirano tudi simbolično. Tako naj bi celostno nagovarjalo ljudi.

Ali je to pomembno za naše življenje? Da, saj ponavljanje in obredi povečujejo moč doživetega in stabilizirajo življenje. Pogovarjamo se z Bogom, molimo v skupnosti, skupni zajtrk drži družino skupaj, pravljica pred spanjem otroku olajša prehod v spanec … Natisnjen program v naših rokah nam pomaga, da se dobro znajdemo na pogrebu, ki je čustveno zahteven dogodek. Ti primeri kažejo, da obredi nosijo “vsakdanjo obleko” – da so del vsakdana v dobrem pomenu besede. Pomagajo urediti čustva v predvidljiv kontekst. Ali ste na primer vznemirjeni, ker se bliža izpit ali težak pogovor ali ker razrešitve spora ni mogoče več odložiti? Morda boste prvič svobodno spregovorili pred občinstvom ali zaprosili svojo drago za roko?

Ne glede na to, za kaj gre – ali je to psalm, obljuba, kratka prošnja ali zahvalna molitev, hiter telefonski pogovor z dobrim prijateljem – katere obrede oziroma rituale gojite, ki vašemu življenju dajejo strukturo in ga stabilizirajo? Jezus je šel k bogoslužju, kjer je vstal in bral. Danes bom kot običajno dobro zajtrkoval, si v molitvi pred Bogom razčlenil dan in prisluhnil, kaj mi želi Jezus danes prebrati.

Johannes Naether