Petek popoldne – ne ravno idealen čas za polnjenje rezervoarja z gorivom, vendar ni šlo drugače. Čeprav je bila na črpalkah nenavadno dolga vrsta avtomobilov, je bilo vzdušje mirno. Nekateri vozniki so prijazno kramljali. Kaj se je dogajalo? “Ob dvanajstih se bo cena za liter znižala za deset centov,” so mi veselo povedali.

Tri ali štiri evre manj na računu za gorivo – kako navdihujoče! Čudil sem se, da je ta okoliščina ustvarila tako “pobožno” razpoloženje. Takšni sveti trenutki me spomnijo na moj cerkveni zbor, ki poje: “Polni upanja smo na Gospodov dan.”

Upanje zbližuje ljudi, spreminja stres v vedrino in poskrbi, da jeza izgine; nadomesti jo močan občutek povezanosti. Dokaz za to sem doživel na tisti avstrijski bencinski črpalki.

Kristjani smo polni upanja – ali bolje rečeno gotovosti – na prihodnost, ki je neskončno boljša od desetodstotnega popusta. Koliko več veselja je to vredno! Zato se prištevam med najbolj vesele ljudi na svetu: buden sem kot otrok, ki ima jutri rojstni dan, in naelektren kot na predvečer svoje poroke. Pred nami je namreč največji dogodek vseh časov: vrnitev našega Odrešenika Jezusa Kristusa.

Res je, da do takrat ne bodo vsi dnevi sončni; besedilo iz Pisma Rimljanom govori tudi o trpljenju. Napeto pričakovanje izpolnitve najlepše obljube v Svetem pismu spodbuja vse, ki se je oklepajo: “Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz” (Jn 14,3). Apostol nam zagotavlja, da trpljenje tega časa ne odtehta obljubljene slave – to pa je popolna sprememba perspektive.

Kako pogosto smo že doživeli, da se dolgo čakanje izplača! Tudi takrat, ko se je čakanje spremenilo v nepotrpežljivost: Ko je prišel dan X, je bilo dolgega čakanja v hipu konec.

Si morda utrujen od čakanja? Jezus te danes vabi: Pridi k izviru življenja in se duhovno odžejaj – brezplačno!

Sylvain Romain