Naj gre za obvezno škodno zavarovanje, nezgodno zavarovanje, zavarovanje gospodinjstva ali življenjsko zavarovanje – zdi se, da nam je varnost precej pomembna. Celo v nemški ustavi je varnost vsakega človeka trdno zasidrana. Tudi v vsakdanjem življenju se vedno znova srečujemo z “varnostjo”, na primer z zračno blazino, nadzorom kamer na javnih mestih ali protivirusnimi programi, ki naj bi nas varovali pred morebitnimi napadi z interneta.

Ljudje definiramo varnost kot stanje, ki je brez tveganj in nevarnosti. Z različnimi zaščitnimi ukrepi se zazibljemo v občutek varnosti, ki je popolnoma brez groženj in strahov.

Številne svetopisemske osebnosti so čutile strah, na primer David (Ps 23) ali Izraelci med bitko proti Filistejcem (1 Sam 13,7), celo samega Jezusa je bilo strah smrti, ko je molil v Getsemaniju (Lk 22,44).

Bog se je z Mojzesom srečal v gorečem grmu in mu pokazal svoj načrt. Mojzes naj bi sam vodil izraelsko ljudstvo iz Egipta. Ko je predstavil svoje dvome in strahove glede svojega poslanstva, je Bog njegovo negotovost vzel resno. Ponudil mu je pomoč ter mu obljubil znamenja in čudeže. Takšno zaupanje je bilo nagrajeno! Mojzes je smel videti Gospoda “iz obličja v obličje” (2 Mz 33,11). Kljub temu pa njegovi strahovi in negotovost niso bili razblinjeni enkrat za vselej, kakor je razvidno iz uvodnega besedila. Bog se je tudi takrat ljubeče odzval in mu zagotovil določeno mero varnosti.

Strahovom in tveganjem se lahko poskušamo izogniti ali pa jih sprejmemo in poskušamo rasti kljub svoji negotovosti. Bog vedno znova pred nas postavlja izzive. Daje nam naloge, zaradi katerih lahko rastemo in doživljamo spremembe.

Vera v Boga ni enosmerna ulica brez ovir. Očitno so tudi negotovosti in dvomi del zdrave vere, ki so nam lahko v pomoč, da si upamo kaj novega početi in premagali strahove.

Patrick Kayser