Moj oče je bil po rodu Sas [Saksonec], po naravi pa Prus. Ko sem bil najstnik in sem med počitnicami želel malo dlje spati, je že zgodaj zjutraj hodil skozi mojo sobo. Zdelo se mi je, da namerno glasno in pogosto odpira in zapira vrata. Vse to mi je sporočalo: ”Vstani, ti lenuh! Dan ni namenjen temu, da bi ga zapravil.” Tudi moja babica je imela podobno stališče. Že kot predšolski otrok sem se naučil njenega pregovora: “Čas je denar. Zapomni si to. K meni prihajaj samo, če želiš delati! Če se želiš zabavati, pridi zvečer.” To se popolnoma sklada z našo današnjo svetopisemsko vrstico, kajne? No ja, vsakdo si zasluži vsaj en prosti večer. Moja babica je med večernimi urami pletla rokavice (prava umetnost!) – in medtem očitno kovala pregovore. Zelo sem jo imel rad.

Od takrat je minilo skoraj 60 let, vendar se je na področju hitenja bolj malo izboljšalo. Nasprotno – kdor danes ni deloholik, bi se moral sramovati! Izkoristite svoj dan! Skrbno izrabljajte čas!

Nemci to očitno delamo zelo temeljito. Glede na neko študijo bi že 27 odstotkov delovnega časa zadostovalo za ohranitev življenjskega standarda v državi. Vendar želimo več! Če ni gospodarske rasti, vse zgrabi panika. Da, Pavel je bil najbrž Nemec – ali morda kalvinist? To so namreč tisti, ki med drugim mislijo, da sta materialni uspeh in blagoslov eno in isto. Potem pa presenečenje: Pavel namreč ni pisal o chronosu – o minevanju časa, ki ga je treba hitro porabiti, preden ga zmanjka. Pisal je o kairosu – o ugodni priložnosti – in svoje poslušalce pozval: “Izkoristite ugoden trenutek!” Še več, to je postavil v kontekst oznanjevanja “Kristusove skrivnosti” (v. 3). Treba je ugotoviti, kako to delati (v. 4), in najti pravi trenutek za to.

Pavel, moj oče in jaz se popolnoma strinjamo vsaj s to željo: da bi imeli oči, roke in srce odprte za to, komu in kako lahko danes pokažemo, kako dober je Bog do ljudi, ker jih ljubi. In če je mogoče, naj se to zgodi pri vsakem srečanju. Tako želim stopiti v ta dan!

Ralf Schönfeld