Božični večer je lahko še bolj poseben, kadar pade na petek. Pri adventistih sedmega dne je namreč sedmi dan, sobota, svet in se začne ob sončnem zahodu v petek. Zato, strogo gledano, sveti večer praznujemo 52-krat na leto in ne le 24. decembra, ko večina krščanstva praznuje Jezusovo rojstvo. Neke noči pred približno 2027 leti se je zgodil največji dogodek v zgodovini odrešenja: Bog je postal človek.

Vendar nam datum tega rojstnega dne ni razkrit. V Svetem pismu najdemo veliko natančnih datumov za običajne dogodke, ne najdemo pa nobenega namiga o datumu utelešenja Božjega Sina.

Ali je Bog morda želel, da se tega ne spominjamo le enkrat na leto, temveč vsak dan? Navsezadnje učinek tega daru bogati in razsvetljuje naše življenje vsak dan! Saj je ravno to največja odlika Božjega daru: neizčrpen je.

Prvi advent, Jezusov prihod na zemljo, ni le ganljiva romantična zgodba, ki se je spominjamo enkrat letno, temveč trajen dogodek, po katerem celo računamo čas. Je temeljnega pomena, saj brez jaslic ne bi bilo križa pred jeruzalemskimi vrati in ne krone na novi zemlji.

Sporočilo te edinstvene noči presega vse druge novice: “Kristus Zveličar je tu!” To je največji dar, ki nam je bil kdaj podarjen. Zato se ob božiču obdarujemo med seboj. Toda spominjanje teh dogodkov mora biti vedno povezano s pričakovanjem dogodka, za katerega je Bog pripravil še večje darilo: večno življenje, ki nam ga je Jezus priboril na križu in ga lahko prejme vsak, ki veruje vanj (Jn 3,16).

Jezus je obljubil, da se bo vrnil. To je drugi advent zgodovine odrešenja. Jezus bo odpeljal domov svojo nevesto – cerkev – da bi se z njo poročil. Zato adventnega časa ne omejujemo na štiri tedne v decembru, temveč vemo, da je vsak naš dan adventni dan. Gospod prihaja!

Gerhard Zahalka