Stefanu P., udeležencu v oddaji The Biggest Loser (2015), je uspel neverjeten podvig volje. V devetih tednih je zmanjšal svojo telesno težo s 143 kg na 77,7 kg. Za ta dosežek je bil okronan za zmagovalca oddaje in prejel 50.000 evrov. Denar bi mu zagotovo prišel prav, saj je bil brezposeln in je živel od denarne socialne pomoči. K njemu se je vrnila tudi njegova žena. Človek bi si mislil, da se bo njegovo življenje spremenilo na bolje. Na žalost se je zgodilo ravno nasprotno. Stefan P. svojega prihodka ni prijavil ustreznim uradom, zato je bil leta 2019 obtožen goljufije in je moral vrniti več kot 20.000 evrov nezakonito prejete denarne socialne pomoči. Medtem je spet tehtal skoraj toliko kot v starih časih in žena ga je za vedno zapustila.

Ko sem prebral to novico, sem se spomnil zgoraj navedene svetopisemske vrstice, ki hvali potrpežljivost in samoobvladovanje. Z enkratnimi prizadevanji dosežemo veliko manj kakor z vztrajnostjo. Pravzaprav sem se tudi sam večkrat znašel v podobnih okoliščinah. Z izrednim naporom sem se povzpel na visoko goro, se na hitro naučil veliko snovi za zahteven izpit in osvojil svojo srčno damo. Toda pravi izziv se začne šele pozneje. Kako ohraniti pridobljeno kondicijo? Kako uporabljati pridobljeno znanje tudi po izpitu? In končno – kako prispevati svoj delež k ohranjanju ljubezenskega razmerja?

V Pismu Galačanom 5,22 sta potrpežljivost in samoobvladovanje omenjena kot del “sadu Svetega Duha”. Torej morata rasti, to pa se dogaja, kadar je vernik povezan z Jezusom. Jezus je nekoč rekel učencem: “Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar” (Jn 15,5). To velja zlasti za rast v veri in ljubezni. Tudi tu namreč ne gre toliko za posamezna velika dejanja kakor za naše vsakodnevno ravnanje z bližnjimi, ki jim s svojim življenjem pričujemo o Božji ljubezni.

Thomas Lobitz