Ko Jezus pravi, da sta življenje za Boga in denar dva povsem različna pojma (Mt 6,24), bi se morali kot kristjani posloviti od denarja kot idola. Jezus pa nikakor ni nesvetovljanski in namesto tega nastopi kot naložbeni svetovalec ter pove zgodbo o razkritju mahinacij sumljivega poslovodje, ki je ugotovil, da bo izgubil službo. Kaj naj naredi? Odpre knjige terjatev in dolžnike pokliče na zadnji sestanek. Tam jim preprosto odpiše velik del njihovih dolgov – in si tako pridobi “prijatelje”. To je seveda nepošteno. Kljub temu Jezus hvali takšen način razmišljanja in delovanja. Tipično Jezusovo presenečenje!

Zakaj je to naredil? Zagotovo ne kot priporočilo za izvajanje transakcij v slogu CumEx-a ali česa podobnega. Prispodobe so običajno smiselne. Jezus je smisel svoje prispodobe izrazil z besedami: “Povem vam, tudi vi uporabljajte denar tako modro kot ta krivični upravitelj. Pridobite prijatelje na ta način! Potem, ko vam denar ne bo več koristil, boste dobili mesto v nebesih” (v. 9; svoboden prevod). Da bi preprečil morebitne nesporazume, je dodal: “Samo tisti, ki so zvesti v majhnih stvareh, bodo zvesti tudi v velikih. Če ste nezanesljivi v majhnih stvareh, boste nezanesljivi tudi v velikih.”

Tudi sam bi rad ravnal tako: z denarjem pridobival ljudi za svoje in Božje prijatelje ter zvesto in preudarno ravnal z vsakim centom. Ker Bog sodeluje z nami, se splača tudi finančna sredstva porabiti za druge. To je dobra naložba! “Pri denarju se prijateljstvo konča,” pravi pregovor, vendar verjamem, da Jezus dopušča, da se prijateljstva začnejo tudi z uporabo nadležnega denarja. Včasih imam občutek, da si je sam Hudič izmislil finance, da bi nas z njimi pokvaril in uničil. Toda kaj naj si mislimo o nenavadnem upravitelju iz prilike? Jezus nas spodbuja: “Ljudje, ne odnehajte! Če boste sredstva uporabili v korist drugih, bom to spremenil v blagoslov!” To je tako rekoč nebeška naložba; boljše ne more biti.

Ralf Schönfeld