23.april
Gorje njim, ki svoj načrt globoko skrivajo pred Gospodom, ki v temi opravljajo svoje delo in govoré: ”Kdo nas vidi? Kdo nas pozna?”
Izaija 29,15 (EKU)
Ko mi je mama kot otroku pripovedovala o novi zemlji in novem Jeruzalemu iz knjige Razodetje, nisem bil posebej navdušen. Ulice mesta so kot čisto zlato. Vse je prozorno in bleščeče. Božja slava sije skozi vse. Ni več skrivnosti, ni več zaves, ni več teme. Pozneje sem tudi sam bral to svetopisemsko knjigo. Tam sta samo svetloba in slava – nobenih slabih namenov, nobenih krivic ali prevar (Raz 21,21–27). V svojem življenju sem se moral na to misel postopoma navaditi tako, da sem pogosto razmišljal o njej. Posledica bo naslednja: ko ne bo več niti najmanjšega zla in zlonamerne misli, šele takrat bo nastopil raj. Ljudje in vsa bitja si bodo zelo blizu, srečni bodo skupaj in v Božji ljubezni.
Bog je ljubezen. Dal nam je svoj zgled. Z nami je odkrit in iskren. V svoji ljubezni je na svet poslal Jezusa, ki nam je razodel Očetovo ljubezen. Odkritost ustvarja zaupanje, sad prikrivanja pa je najpogosteje nezaupanje.
V 29. poglavju prerok Izaija nagovarja različne poslušalce: eni živijo v veri in srčno v skladu z Božjo voljo, drugi pa morda navzven sledijo splošnim pravilom pobožnosti, vendar na koncu mislijo in delujejo v nasprotju z dobrimi Božjimi nameni. Ti dve skupini bosta verjetno vedno obstajali. Prav sebičnim in zvijačnim ljudem je Božji prerok namenil zgornje gorje (Iz 29,15).
Jezusove besede kažejo odkritost in jasnost, ki krepita in spodbujata: “Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ta pričajo o meni. Toda vi mi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc. Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke” (Jn 10,25–28). Zaradi njegove ljubezni lahko damo prosto pot svojim občutkom in mu iskreno zaupamo svoje skrbi, potrebe in načrte.
Eberhard Schulze