Ko starejši ljudje govorijo o svojem življenju, pogosto rečejo: “Nekoč je bilo zelo drugače kot danes.” V svojem življenju so doživeli veliko sprememb. Šola in način poučevanja sta bila drugačna kot danes. Drugačna je bila tudi moda, čeprav se danes mnoge stvari spet pojavljajo. Da ne govorimo o cestnem prometu! Še vedno se spomnim vozov s konjsko vprego, ki so vozili ledene palice. To so bili veliki kosi ledu, saj takrat še ni bilo hladilnikov. Tehnologija je preoblikovala naš obstoj in temeljito spremenila življenje v naši državi. Veliko stvari se je spremenilo. Še nikoli prej ljudje v naši deželi niso uživali toliko svobode. Nikoli prej nam ni bilo odprtih toliko vrat kot danes, zlasti mladim.

Toda danes odraščamo vedno bolj izolirani. Ko se stari starši ozrejo nazaj, mladi pa v prihodnost, se postavlja vprašanje: Kaj v človeškem življenju ostaja stalnica? Kaj se ob vseh spremembah obnese in ohrani? Morda ob besedi stalnost pomislite na skale ali stare stavbe, na zanesljivost in stabilnost. Verjamem, da vsi hrepenimo po stabilnih stvareh, po določeni stopnji varnosti. Spremembe namreč prinašajo s seboj tudi številne uničujoče vplive, zato se zdi, da nič ni večno, ali pa vendarle je?

Če pogledamo v Sveto pismo, beremo: Četudi nekoč vse preneha, ostanejo vera, upanje in ljubezen. To troje bo vedno ostalo. Torej obstajajo stvari, ki ostanejo za vedno in se ne izrabijo. Bog je dober in njegova beseda je trajna, večna. Prav na to nas v današnjem svetopisemskem besedilu spomni Peter. Izaija pravi: “Trava se posuši, cvetica ovene, beseda našega Boga pa obstane na veke” (Iz 40,8). Kar je resnično pristno, ostane in je neminljivo. V svojem odnosu z večnim Bogom najdemo podporo, ki jo potrebujemo. Zaradi tega sem hvaležen in srečen.

Gerhard Mellert

”Zdaj lahko razumem samo del Božje veličine. Vidi se kot zrcalna slika na nemirni vodni površini. Nekoč pa bom videl Boga takšnega, kakršen je. Zdaj vidim samo del slike in ta je motna. Tedaj pa bom jasno videl Boga, tako kot On vidi mene, takšnega, kakršen sem. Ko bo vse drugo preminilo, ostanejo le še tri stvari: vera, upanje in ljubezen. Največja med njimi pa je ljubezen.” (1 Kor 13,12.13 ŽNZ)