Jordan, ki je bil kmetovalec, se je nenadoma prebudil iz spanca. Nekaj je bilo narobe. Previdno je šel do vhodnih vrat in jih tiho odprl. Ko je stopil ven, je v bledi lunini svetlobi prepoznal par mladostnih podob, ki so nekaj počele na njegovi strehi. Najprej je hotel poklicati policijo. Toda nato si je premislil. Preden bi policija prišla do njegove hiše, bi vaški mladeniči že končali svoje nečedno delo in jo popihali. Poleg tega so mu kot edinemu kristjanu v vasi že večkrat grdo zagodli. Le kaj bi se spremenilo, če bi še enkrat poklical policijo?

Jordan je ves zbegan zbudil svojo ženo in se z njo na kratko pogovoril. Nato je dobil genialno zamisel. Ko so nepridipravi streho skoraj povsem odkrili, je stopil pred vhodna vrata in glasno zaklical proti njim: “Pozdravljeni, vi tam zgoraj! Tako pridno ste delali. Gotovo ste zelo lačni. Prosim, pridite v mojo hišo in pojejte nekaj!” Osramočeni mladeniči so se spustili s strehe in se okrepčali s toplim čajem in sendviči, ki jih je pripravila gospa Jordan. Nato je bilo samo še vprašanje časti, ali bodo streho spet pokrili ali ne. Pokrili so jo! Jordan se na zlo ni odzval z zlom, ampak se je odločil za dobro. Od takrat je s sosedi živel v miru.

Ohranjanje miru ni vedno enostavno. V svetu nesoglasij včasih potrebujemo precejšnjo mero poguma in močno voljo, da dosežemo mir. Današnja svetopisemska vrstica govori o velikih prizadevanjih, ko gre za vsakodnevni mir. Iskanje miru ali prizadevanje za mir, kot pravi izvirno besedilo, zahteva močno predanost in izjemno vztrajnost. Tisti, ki se odločijo za mir, ga morajo tudi udejanjati.

Ko si prizadevamo za mir, smo v dobri družbi: Bog sam je Bog miru, ki je za nas naredil vse. Dal je celo svojega Sina, da bi lahko bili pomirjeni in spravljeni z njim. Kot Božji otroci bodimo ustvarjalni in vztrajni, ko gre za mir z bližnjimi. Splača se!

Marit Krejcek