Pred leti je nemška nogometna reprezentanca pela: “Nogomet je naše življenje, nogomet je kralj, ki vlada svetu.” Na srečo se vsi ne strinjamo s tem, da nogomet vlada svetu, a kljub temu je lahko ta šport ena najlepših ”stranskih” stvari v življenju. Vsi vemo, kako močno lahko nogomet vpliva na ljudi. Pred seboj vidimo slike navijačev v značilno pisanih klubskih barvah, morda celo poznamo enega ali več navijačev, ki sanjarijo o tem, da bi hodili po tekmah. Morda ima kdo sina ali hčerko, ki naokoli teče le v dresu z značilno številko majice in spi v klubski posteljnini. Ne obstajajo le fanatični in radikalni navijači; obstaja tudi veliko prijetnih ljudi, ki ljubijo nogometno igro in so navdušeni nad njo. Potujejo na prizorišča tekem in kupujejo navijaške spominke. Gledajo tekme in spremljajo pogovorne oddaje s strokovnjaki. V svoj priljubljeni šport vlagajo čas in denar ter doživljajo ure največje sreče ali najglobljega razočaranja.

Priznati moram, da športnim navdušencem kar malo zavidam. Kako bi bilo, če bi mi bili takšni Jezusovi navijači? Pavel je lahko zase rekel: “Kristus je moje življenje.” (Flp 1,21) Mislim, da je s tem mislil povedati: Nisem več stari Pavel. Živim s povsem novo identiteto. Zdaj na hrbtu nosim Jezusovo številko. Kristus je moj idol, moj veliki vzornik. Pravzaprav s svojim dresom ne želim le na zunaj izgledati kot Kristus, temveč mu želim biti podoben v vsem. Umreti za Jezusa “je zame pridobitev” (Flp 1,21).

Čudovito je opazovati, kako se ljudje navdušijo za neko stvar. Pogosto so to otroci, ki so zatopljeni v igro, ročna dela ali kakšno drugo dejavnost. Navdušen opazujem tudi, kako starejši ljudje odkrivajo internet in družbene medije ter jih intenzivno uporabljajo.

Pavel ni poznal sodobnih komunikacijskih sredstev. Poznal je Jezusa. Jezus je bil njegovo življenje. Živel je zanj in o njem govoril na navdihujoč način. Naj bo Jezus tudi danes tvoje življenje. Bodi zvest Kristusov oboževalec. Za to je vredno živeti.

Bernhard Stroh