Zelo zanimivo se mi zdi, koliko namigov na svetopisemske vsebine lahko najdemo v književnosti. V mladinski knjižni uspešnici Neskončna zgodba (Die unendliche Geschichte) Michaela Endeja me je še posebej ganilo srečanje med Bastianom (dečkom z Zemlje) in otroško cesarico Mondenkind iz kraljestva Phantásien. Bastian prizna, da se je tega srečanja bal, ker ni pogumen, močan in lep. “Sram me je bilo tebe, /…/ gotovo si pričakovala koga, ki bi ti ustrezal,” ji reče.

Dolga leta sem se podobno počutil glede svojega duhovnega življenja. Vedel sem, da sem odrešen (vsaj na razumski ravni), toda ali sem tudi vreden, da se približam Bogu? To pa ne. Na sebi sem našel toliko hib in napak! Nisem se počutil kot kraljevski otrok, ampak prej kot grešni črv, ki mu le tu in tam uspe potisniti glavo iz blata, da bi zadihal.

Nato pa sem začel podrobneje preučevati dogodek odrešenja, ki ga teologi imenujejo ”opravičenje po veri”. Svetopisemske vrstice, kakršna je današnja, so mi dale jasnost in mi ogrele srce. Občutek je govoril: Pred Bogom se ne moreš prikazati takšen! Toda Bog mi je rekel: Popolnost mojega Sina, v katero si zdaj oblečen, ti zelo pristaja!

Svoj pogled moramo umakniti s sebe in se raje obrniti k Jezusu, h Gospodu, ki je naša pravičnost (Jer 23,6). V omenjenem srečanju je Bastian nenadoma zagledal fanta – vitkega, lepega in postavnega, podobnega mlademu princu z orienta s prazničnim turbanom. “Že je hotel vprašati, kdo je ta čudoviti mladi kraljevi sin, ko je na lepem spoznal, da je to on sam. To je bil njegov odsev v zlatih očeh otroške cesarice Mondenkind!”

V Božjih očeh si že princ ali princesa, ker te pokriva Jezusova popolnost. To lahko spoznaš le, ko se zazreš v njegove ljubeče oči.

Elí Diez-Prida