Jakobovo življenje je bilo prava družinska drama. Najljubši sin svoje matere Rebeke je po njenem nasvetu prevaral svojega očeta Izaka in brata Ezava. Nato je sedem let zaman služil svojemu stricu in tastu Labanu, da bi se poročil z njegovo hčerko Rahelo. Večkrat je bil prikrajšan za pravično plačilo. Njegovi sinovi so se mu zlagali, da je Jožefa pojedla divja žival, a v resnici so ga prodali trgovcu s sužnji.

Toda v njegovem življenju so bili tudi svetli trenutki, med katere zagotovo sodita srečanje z Bogom v Betelu in sprava z Ezavom, ki jo je komentiral takole: “Gledal sem namreč tvoj obraz kakor človek gleda Božje obličje” (1 Mz 33,10). Končno je 13 let pred smrtjo spet srečal Jožefa in njegovo družino. Njegovo življenje je bilo res popotovanje. Jakob je bil geografsko in čustveno včasih tu, včasih tam (1 Mz 47,9). Na koncu je lahko kljub vsemu priznal, da je bil Bog vse življenje njegov pastir (1 Mz 48,15). Tudi mi lahko svoje življenje zaupamo temu pastirju.

Vsak dan je potovanje, izziv in upanje,

da bomo našli varen dom.

Ko grozi, da bomo izgubili pogum, si odpočijmo v zaupanju.

Ne potlačimo vprašanj dvoma. Molimo, poslušajmo, delajmo!

Vedno iščimo, bodimo budni, priznavajmo napake,

ohranimo, kar smo dosegli in svobodno glejmo naprej.

Vsak dan je potovanje.

To je naša usoda.

Ostanimo odprti za prihodnost:

upajmo si!

Josef Butscher