“Ali hočeš ozdraveti?”

“Kakšno vprašanje, Jezus! Nimaš pojma! Tu ležim že 38 let. Nihče mi ne pomaga, in če sam pridem do vode, so drugi vedno hitrejši od mene. Ne, nimam možnosti. Seveda se nekateri ljudje ustavijo in mi dajo dober nasvet. Vsak priporoča svoj čudežni recept, rešitev, ki me bo ozdravila: ‘Jej bolj zdravo, redno se posti, vztrajno moli, izpolnjuj zapovedi, priznaj svoje grehe, jemlji zdravila in ne pozabi na redno telovadbo.’ Nič od tega ni pomagalo! Nihče me ni peljal k zdravilni vodi. ‘Ali želiš ozdraveti?’ Jezus, kako nesmiselno vprašanje! Zame ni več nobenega upanja.”

Tako se je morda odzval ta izmučeni moški. Ničesar več ni pričakoval. Ni imel nobenega upanja, nobenih ciljev, nobene vizije za svoje življenje. V nič več se ni spuščal. Že 38 let je doživljal le razočaranje, zdaj pa je svoje propadlo življenje vrgel pred Jezusove noge.

Jezus ga je kljub temu vprašal: “Ali hočeš ozdraveti?” Toda moški ni želel odgovoriti. In mu tudi ni bilo treba! Ni mu bilo treba prinesti ničesar, niti svoje vere niti priznanja svojih grehov.

Jezus je na tej točki stopil v akcijo. Videl je najgloblja hrepenenja, ki jih ta človek še sam ni zaznal. Videl je vse, kar je bilo zakopano globoko v njegovi duši, rane, tisto, kar neskončno boli. Vendar ni dregal v stare rane. Preprosto je rekel: “Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!” (v. 8).

Sliši se noro, kajne? “In mož je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil” (v. 9).

To je Jezus. Videl je tega z grehom zaznamovanega človeka, ki je samo še životaril in čakal na smrt. Obrnil se je k njemu brez kakršnih koli pogojev. V njem je prebudil novo življenje z novimi priložnostmi, novimi cilji, novo prihodnostjo.

Jezus lahko to naredi v vsakem od nas! Tudi v tebi.

Roland Nickel