Ko razmišljam o teh preroških besedah, pomislim, kako pogosto pisci svetopisemskih knjig govorijo o veliki luči ali svetovnem razsvetljenju, ko pišejo o prihodu Odrešenika. Prerok Izaija, ki ga poznavalci Svetega pisma upravičeno imenujejo evangelist Stare zaveze, nam najbolj jasno predstavi podobo te luči: “Vstani, zasij, kajti prišla je tvoja luč in Gospodovo veličastvo je vzšlo nad teboj. Kajti glej, tema pokriva zemljo in megla ljudstva, nad teboj pa vzhaja Gospod in njegovo veličastvo sije nad teboj” (Iz 60,1.2).

Sprašujem se, ali so moje pravoverne sestre in brati, ki v teh dneh in tednih spet tako vneto razpravljajo o božičnem drevesu in božiču, kdaj dovolili, da ta luč prodre v njihovo srce. Bog je modrece z vzhoda s svetlo lučjo pripeljal do cilja njihovega iskanja v Betlehemu. Ostareli Simeon, ki se mu je izpolnila največja želja, ko je v naročju držal Odrešenika sveta, je božansko dete pod vplivom Božjega Duha opisal kot “luč vsem narodom in /…/ slav[o] tvojega ljudstva Izraela” (Lk 2,32 ŽNZ). Ko so pastirji izvedeli za rojstvo obljubljenega Odrešenika, je “množica nebeške vojske” prizorišče obsijala z bleščečo svetlobo (v. 13).

Vsa nebesa so praznovala! Nobena božična luč na tem svetu se ne bo nikoli približala sijaju, ki ga je Stvarnik vesolja prižgal nad betlehemskimi polji ob rojstvu svojega dragega Sina. Prav zato bom tudi letos prižgal skromne lučke na svojem božičnem drevesu, poln veselja in globoke hvaležnosti za nedoumljiv čudež, ki se je zgodil v Betlehemu. Vesel božič!

Friedhelm Klingeberg