Naravoslovce zelo spoštujem. Nad Božjim stvarstvom so tako navdušeni, da vanj veliko vložijo: veliko dela, prostega časa, denarja; pogosto tvegajo tudi svoje zdravje. Morska biologinja Nan Hauser že več kot 30 let raziskuje vedenje kitov, vendar ne za računalnikom, temveč v resničnem času in v vodi. Pred nekaj meseci je v bližini Cookovih otokov plavala poleg velikega kita grbavca. Nenadoma jo je kit vzel pod eno od svojih sprednjih plavuti. Tako jo je obvaroval pred morskim psom, ki ga je Hauserjeva zamenjala za drugega kita. Nato je začel raziskovalko z glavo in plavutjo potiskati navzgor. Deset minut je ščitil morsko biologinjo, dokler ni prišla na površje in je lahko hitro pobegnila v spremljevalni čoln. Hauserjevo je ta reševalna akcija zelo ganila. Že skoraj tri desetletja si prizadeva zaščititi kite – zdaj pa je bila nenadoma zaščitena ona.

Kdo ve, kako pogosto Stvarnik govori neposredno svojim živalim in jim daje ukaze? V Jonovi knjigi je opisano, kako tesno je Bog povezan s svojim stvarstvom. Morska bitja in črvi, veter in valovi, rastline in toplota ga ubogajo do zadnje črke. To ne pomeni, da Bog ukaže vse naravne nesreče! Žal na našem planetu še vedno vlada Božji sovražnik, ki to močno izkorišča in si prizadeva, da ljudje zaidejo v težave in izgubijo življenje. Veliko okoljske škode povzročimo tudi mi sami. Vendar si ne smemo delati utvar, da je vse na svetu izvedljivo in obvladljivo. Vetra in vremena še vedno ni mogoče zares predvideti, Bog pa nam zagotavlja, da ima On še vedno zadnjo besedo. Paul Gerhardt je v 17. stoletju zapisal: “Svoje poti in to, kar te žalosti, prepusti najbolj zvesti skrbi njega, ki usmerja nebesa. On, ki določa oblakom, zraku in vetru smer in pot, bo našel tudi pot, na katero lahko stopi tvoja noga” (WLG 258).

Zame je to močna obljuba, ki me spodbuja in tolaži. Naš Oče v nebesih ima toliko “služabnikov”, ki nam lahko priskočijo na pomoč, ko smo v stiski. Le zakaj to ne bi bil tudi kit grbavec?

Sylvia Renz