Živimo v zmedenih in negotovih časih. Nedavna pandemija covida-19 je pokazala, kako zlahka se lahko zamajata naša blaginja in način življenja. Dovolj je, da se pojavi neznan, zelo nalezljiv virus, in celotne celine začasno ustavijo svoje gospodarsko in javno življenje, da bi zajezile njegovo širjenje.

Obdobje korone je le eden od primerov, kako negotovost vpliva na nas. Že pred tem so dogodki v družbi sprožili strah in zaskrbljenost. Globalizacija, digitalizacija in z njimi povezani pretresi v svetu dela, trk številnih kultur, ver, identitet in življenjskih slogov – vse to so le nekateri od bistvenih pojmov. “Močni moški” v politiki obljubljajo rešitev. Na zapletena vprašanja dajejo preproste odgovore in želijo težave rešiti z “mogočnimi besedami” in samovoljnimi odločitvami.

Tudi Izraelci Jezusovega časa so hrepeneli po boljšem življenju. Pričakovali so, da bo obljubljeni Mesija “močan mož”, ki jih bo osvobodil rimske oblasti in se razglasil za kralja. Toda Jezus je bil povsem drugačen. Že same okoliščine njegovega rojstva niso bile nič kraljevske. Namesto vojske je okoli sebe zbral skupino učencev, ki jih je z besedami in dejanji učil načel svojega kraljevanja. Njegove besede “Moje kraljestvo ni od tega sveta” (Jn 18,36) so bile tuje načinu razmišljanja njegovih sodobnikov. V kontekstu današnjega svetopisemskega besedila je svoj značaj opisal tako: “Kakor tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá svoje življenje v odkupnino za mnoge” (Mt 20,28 CHR). Njegova veličina in moč sta v njegovi ponižnosti.

Po tem, ko je na križu umrl kot zločinec in nato vstal od mrtvih, je učencem naročil, naj oznanjajo prihod njegovega kraljestva. To velja tudi danes. Jezus je vzornik, ki nam kaže, kaj pomeni biti močan in velik v Božjih očeh: tako, da opustimo svoj ego in služimo drugim!

Thomas Lobitz