19.avgust
Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: ”Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!”
Evangelij po Luku 5,4
Vsi si v življenju prizadevamo pridobiti čim več izkušenj. Izkušnje nas naredijo bolj preudarne in rutinske, vendar nas tudi omejujejo. Včasih prav zaradi svojih izkušenj nismo pripravljeni poskusiti česa novega. Ta dogodek iz Evangelija po Luku govori o ljudeh, ki so bili kljub svojim izkušnjam pripravljeni poskusiti nekaj novega. Ribiči so s svojimi čolni po neuspešni noči zjutraj prispeli na obalo s skoraj praznimi košarami rib. Jezus je prišel do čolna in rekel Petru: “Pojdi na jezero /…/ in ponovno vrzi mreže!” Po vsej logiki Jezus o ribarjenju sploh ni imel pojma, saj ni bil ribič, sicer bi vedel: če mreža pri ribolovu ponoči ostane prazna, bo še toliko bolj prazna pri ribolovu podnevi. Vendar je Peter kljub temu stopil v čoln in se z drugimi ribiči spet odpravil na jezero. To je bilo v popolnem nasprotju s primernim časom za ribarjenje in z izkušnjami ribičev. Peter je zaupal Jezusu. Zaupal mu je, da vidi več možnosti kakor on sam. Njegovo zaupanje je bilo poplačano. V nasprotju z vsemi izkušnjami so se ribiške mreže napolnile do vrha.
Navdušena sem nad tem, da je Peter zaupal Jezusu in ni ravnal skladno s svojo izkušnjo. Zavedal se je, da tega ulova ne dolguje svoji sposobnosti, ampak da je to nagrada za njegovo zaupanje.
“Upaj si narediti kaj novega!” To lahko prenesemo tudi v svoje življenje. Včasih to slišimo od ljudi, ki nas dobro poznajo in nam rečejo: “Imaš sposobnosti, ki jih sam morda ne opaziš. Ti to zmoreš!” Upam si izkusiti nove stvari, ko zaupam tistim, ki zaupajo vame.
Pogosto se bolj osredotočam na svoje omejitve kot na svoje možnosti. Včasih dvomim o pravilnosti svojih odločitev. Takrat se mi zdi, da je moja vera prazna mreža; molitev in zaupanje v Boga se mi takrat zdita težka. V takšnih okoliščinah je dobro, da me nekdo spodbuja. Dvom ne sme imeti zadnje besede. Nekateri ljudje po obdobju dvoma najdejo Boga s pomočjo glasbe, pesmi in knjig, ki pripovedujejo o njem; koristijo jim romanja, pogovori in še marsikaj drugega. Izkusijo, da jih Bog ni pustil samih. Vedno se splača “vkrcati na čoln in odriniti”, tudi v neprimernih trenutkih. Morda je neprimeren čas v resnici ravno pravi čas.
Beate Strobel