Maximilian Kraft in njegovi štirje sodelavci so želeli odpreti kavarno, v kateri bi se gostje sami odločili, koliko želijo plačati za pijačo. Dejstvo, da bo hrana brezplačna, je ekipa zaenkrat zadržala zase. Na majhnem odru naj bi se vedno odvijali zanimivi dogodki; bistro naj bi tako privabljal mlade. Sanje mladih idealistov so se uresničile. “Raupe Immersatt” [Vedno sita gosenica] je ime prve kavarne ”Foodsharing-Café” v zahodnem delu Stuttgarta na Hölderlinplatzu. Teh pet študentov se je več let zavzemalo za boj proti zavrženi hrani.

Številke so zaskrbljujoče. V Nemčiji vsako leto v smeteh konča 13 milijonov ton hrane. Univerza v Stuttgartu je izračunala, da vsak Nemec zavrže povprečno 85 kilogramov hrane na leto. Nora zamisel petih študentov je hitro prerasla v resen projekt. Leta 2017 so s kampanjo množičnega financiranja za svojo kavarno zbrali 26.000 evrov. Leta 2018 so prejeli nagrado občanov mesta Stuttgart. Čez nekaj mesecev jim je uspelo prepričati najemodajalca, ki je videl, koliko strasti so vložili v ta projekt. 80 ur dela na teden izključno na prostovoljni osnovi. Za tremi steklenimi vrati so košare, polne prest, žemljic in kruha. V dveh hladilnikih so sendviči s korenčkom in redkvicami. Na zgornji polici so sladkarije, piškoti in misli. Vsak večer 1500 prostovoljcev zbira ostanke hrane iz pekarn, menz ali supermarketov. Razdeljujejo jo na osmih postajah v mestu, na primer v hladilnikih pred moškimi hostli ali v kavarni ”Raupe Immersatt”. Pred kratkim sta med odmorom za kosilo v kavarno prišla dva elegantno oblečena odvetnika, iz hladilnika vzela redkvico, jo dekorativno narezala, solila in postregla gostom pri drugih mizah. Max Kraft je bil zadovoljen: “Naša zamisel deluje!”

Ali bi kaj takega delovalo tudi pri vas? Ali si predstavljate vašo cerkev kot takšno središče za deljenje hrane in kot kraj, kjer se lačni nahranijo? Kaj pa cerkveni ali ulični festival “rešenih” živil? Kako bi vam bila všeč takšna nova oblika skupnega kosila? Stopite skupaj ter postanite ustvarjalni in dejavni pri pomoči ljudem.

Sylvia Renz