Več kot dva milijona ljudi si je na YouTubu ogledalo Loriotov skeč “Ich will hier nur sitzen” (“Rad bi samo sedel tukaj”). Nadležna žena poskuša svojega moža pripraviti do tega, da bi se lotil vseh možnih dejavnosti, medtem ko on vztraja: ”Rad bi samo sedel tukaj!”

Za današnji čas je značilno, da mislimo, da moramo delat več stvari hkrati. Nekega meniha so nekoč vprašali o njegovi dnevni rutini. Odgovoril je: ”Ko jem, jem. Ko sedim, sedim. Ko stojim, stojim. Ko hodim, hodim.” Sogovornik mu je odgovoril: ”To ni nič posebnega. To počnejo vsi.” Menih je rekel: ”Ne, ko ti sediš, že stojiš. In ko stojiš, si že na poti.”

Vredno je prebrati celotno poglavje, iz katerega je vzeto današnje besedilo. Salomon v njem našteje veliko dejavnosti, ki ne potekajo vse hkrati, ampak vsaka ob primernem času: sajenje in izkopavanje, jok in smeh, žalovanje in ples, objemanje in ”neobjemanje”, ohranjanje in metanje stran, govorjenje in molk …

Pravi čas je pomemben – vsaka ura ima svoj značaj in kakovost. Poleg tega ima vsak človek svoj ritem in edinstveno življenjsko pot. Zato ni prav drugim soliti pamet, kako in kdaj morajo nekaj narediti. To so poskušali tudi nekateri Jezusovi sodobniki, ko so kritizirali njegove učence, ker se niso postili, medtem ko so se učenci Janeza Krstnika in farizeji postili (Lk 5,33). Jezus jim je odgovoril: ”Ali morete doseči, da bi se svatje postili, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili” (Lk 5,34–35).

Boga lahko vprašamo, kaj je danes ”na vrsti”. Lahko ga prosimo za pomoč pri osredotočenosti na to, kar delamo, da bi bilo to v skladu z njegovim namenom in v njegovo slavo. Če se uskladimo z njegovimi prednostnimi nalogami, bomo videli, kako večnost, ki jo je Bog položil v naše srce (Prd 3,11), vedno bolj oblikuje naš življenjski slog. To nam bo tudi pomagalo, da se veselimo in uživamo v življenju (v. 12).

Elí Diez-Prida