Jezus je nenehno vabil ljudi, naj mu sledijo.

Kaj to pomeni? Za takratne učence je to preprosto pomenilo spremljati Jezusa na njegovih poteh. Za nas ima to prenesen pomen: upoštevati moramo Jezusovo oznanilo in mu postajati vedno bolj podobni. Nekateri kristjani to razumejo tako: Bog ima za vsakega človeka vnaprej pripravljen načrt, zato bi morali hoditi za Kristusom, kakor planinci hodijo za svojim gorskim vodnikom. Stara krščanska pesem pravi: “Kakor me Bog vodi, tako bom šel, brez lastne izbire; če se zgodi, kar mi je določil, mi ne bo ničesar manjkalo! Kakor me vodi, tako bom šel in mu z otroškim zaupanjem voljno sledil korak za korakom” (WLG 254). Ali je to sploh mogoče “brez lastne izbire”?

Vsak človek mora vsak dan sprejeti nešteto odločitev. Pri majhnih zadevah to običajno delamo rutinsko. Toda vedno znova moramo sprejemati tudi življenjsko pomembne odločitve. Katera izobrazba je prava? S kom naj se poročim? Kako bom porabil svoj denar? In še marsikaj drugega. Odločitve moramo sprejemati vse do pozne starosti. Naj grem v dom za ostarele ali bodo zame poskrbeli otroci?

Nekateri kristjani, ki verjamejo v določen Božji načrt, prosijo Boga za znamenje. Sveto pismo na različnih mestih poroča, da je Bog takšna znamenja res dajal, vendar izjemoma. V Svetem pismu ne najdem nobenega besedila, ki bi govorilo o nespremenljivem Božjem načrtu za potek našega življenja.

Namesto tega poroča o usmeritvah, zlasti v službi prerokov in apostolov. Veliko odločitev moramo sprejeti sami. Zato Pavel piše mlademu sodelavcu Timoteju: “Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti” (2 Tim 1,7). Pri tem so nam lahko v oporo dobri prijatelji, pastor, molitev za modrost in Sveti Duh.

Slediti Bogu pomeni vključiti ga v svoje življenje. Čeprav v svoji človeški omejenosti kdaj sprejmemo napačno odločitev, nas Kristus še naprej spremlja: “Jaz sem z vami vse dni do konca sveta” (Mt 28,20).

Joachim Hildebrandt