Morda so nekateri mislili, da se je njihovo učenje končalo, ko so zaključili šolo, usposabljanje ali študij. Vendar so kmalu spoznali, da se mora v našem hitro spreminjajočem se svetu učenje nenehno nadaljevati. Če se niste pripravljeni še naprej učiti, boste zamudili vlak. To ne velja le v poklicnem svetu, temveč predvsem v Jezusovi šoli življenja.

Jezus pravi: “Pojdite in se poučite.” V tem kontekstu bi to lahko prevedli tudi kot “Premaknite se!” ali “Zmigajte se!” “Dojemite že enkrat” ali “Razmišljajte o tem.” Tako to vrstico prevajajo drugi prevodi Svetega pisma. Gre za zelo jasno povabilo, ki se zdi Jezusu pomembno in dokazuje, kako pogosto in jasno Jezus v evangelijih poziva k učenju. To velja tudi za tiste, ki mislijo, da zelo dobro poznajo Sveto pismo. Včasih si morda tudi mi mislimo: ”Saj vse to že vemo! Kaj lahko jutranjice, bogoslužja, pogovori o Svetem pismu ali pridige prinesejo novega?”

Jezus se obrača na “pravične” in jih primerja z “grešniki”. Posebej želi nagovoriti grešnike. Pri tem ne misli na hudodelce, ki ravnajo nemoralno, ampak na tiste, ki se zavedajo svojih napak. Zavedajo se, da se mora v njih nekaj spremeniti. Želijo vedeti, kako naj to naredijo. Med pravične Jezus tukaj šteje vse tiste, ki mislijo, da je z njimi vse v redu ter da že vedo, kaj je prav. ”Če bi se tudi drugi vsaj toliko potrudili, kot se jaz, bi bil svet lepši!” Tisti, ki tako razmišljajo, se navadno ne zavedajo, kakšno ravnodušno razdaljo ustvarjajo do drugih.

Ko nas Jezus poziva k učenju, ne govori o čem novem, česar še ne poznamo. Prizadeva si za “usmiljenje”, ki je v Božjih očeh vredno več kot teološka pravilnost ali verska forma. Kako se lahko naučimo usmiljenja? Najbolje od Jezusa! On se druži z ljudmi, sočustvuje z njimi, jih razume, je prijazen do njih in jim je pripravljen pomagati.

Gospod, naj se tega vsak dan učim od tebe.

Lothar Wilhelm