13.september
”Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.” Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč.
Prvo pismo Korinčanom 12,9
Ta vrstica je ena mojih najljubših v Svetem pismu. Ne samo zato, ker sem jo dobil ob krstu, ampak tudi zato, ker poudarja veliko Božjo milost do ljudi. Tako kot Pavel smo lahko tudi mi prepričani o Gospodovi skrbi v dobrih in hudih časih. Apostol je trikrat prosil Boga, naj mu odvzame “trn iz mesa” (verjetno nekakšno telesno bolezen). Toda njegova goreča prošnja za osvoboditev od tega trpljenja – verjetno tudi zato, da bi lahko bolje opravljal svoje poslanstvo – ni bila uslišana.
Tam, kjer človek doživlja svojo nemoč in šibkost ter je popolnoma odvisen od Božje milosti, doživlja Jezusovo delovanje in moč. Nekdanji preganjalec kristjanov je kljub bolezni postal velik glasnik evangelija. Tako kot Pavel lahko tudi mi pridemo k Bogu in mu rečemo: “Ne morem več naprej. Prosim, pomagaj mi.” Pred Bogom se nam ni treba igrati pobožnega mojstra vseh poklicev. Ravno nasprotno. S svojimi sposobnostmi smo mu včasih napoti, ker mu zaradi njih ne pustimo prostora. Mislimo, da se sami odlično znajdemo. Toda ravno naše šibke točke so mesta, kjer Jezus želi delovati.
V današnjem svetu je ta svetopisemska vrstica pravzaprav nekakšno neživljenjsko nasprotje sodobni družbi, ki ceni le vidne in otipljive dosežke. Ta deluje v skladu z geslom “višje, hitreje, dlje”. Zahtevajo se sposobnost uveljavljanja, komolčarstvo in moč. Ne smemo pokazati nobene šibkosti. Toda Bog postavlja drugačna merila. Njegovo kraljestvo raste tam, kjer prenašamo svoje slabosti. Cerkev Jezusa Kristusa raste, kadar mu pokažemo svoje šibke točke. Moje krščansko življenje raste, ko Bogu naredim prostor, da lahko učinkovito deluje. V moji šibkosti je njegova moč. V mojem neuspehu je njegova pomoč. V moji krivdi je njegovo odpuščanje.
Bog ne potrebuje junakov, ampak ljudi, ki k njemu vzdigujejo svoje prazne roke. Bogu nam ni treba ničesar dokazovati. V naši šibkosti se bo pokazal kot milosten, močan in mogočen.
Horst Jenne